Toppur Gölts, selja gjöld og dśfa įkęrš fyrir njósnir

Oršlof

Hreintungustefna

Ef vondslega hefur žig veröldin blekkt,
vélaš og tęlt žig nógu frekt,
og móšurlands žķns mįlfar skekkt,
- mundu žį Air Iceland Connect.

Ragnar Önundarson, skrif į Facebook. Einhver hefur breytt vķsu Jóns Arasonar į žennan veg.

Jón Arason biskum orti įriš 1550 žegar ljóst var aš hann yrši tekinn af lķfi:

Vondslega hefur oss veröldin blekkt,
villt og tęlt svo nógu frekt:
Ef ég skal dęmdur af danskri slekt,
og deyja svo fyrir kóngsins mekt.

Athugasemdir viš mįlfar ķ fjölmišlum

1.

„Donald Trump varši helginni ķ aš spila golf, ķ fyrsta sinn um nokkurt skeiš, og aš tķsta móšgunum, lygum og alls konar dylgjum um andstęšinga sķna.“

Frétt į visir.is.                              

Athugasemd: Žetta er ekki frétt og ekki blašamennska heldur persónuleg skošum blašamannsins. Hśn kemur lesendum ekkert viš. Engu skiptir žó allt žarna sé satt. 

Blašamanni ber aš setja fram upplżsingar įn formerkja. Hann į ekki aš draga įlyktanir fyrir lesandann, mata hann į žvķ sem honum finnst.

Ótrślegt er aš śtgįfa Vķsis skuli samžykkja svona skrif blašamanns.

Tillaga: Engin tillaga.

2.

„Systurnar į toppi Gölts.“

Frétt į visir.is.                              

Athugasemd: Göltur er algengt örnefni og beygist svona: 

Göltur, um Gölt, frį Gelti, til Galtar.

Göltur er eintöluorš. Karlsvķn er nefnist göltur og žaš beygist eins og örnefniš ķ eintölu en ķ fleirtölu svona:

geltir, um gelti, frį göltum, til galta.

Žar aš auki getur göltur veriš hvorugkynsorš og merkir samkvęmt mįliš.is; reika, flakka um, glęnapast; slįst utan ķ. Oršiš glęnapast vekur hér athygli og merkir vera (śti) illa klęddur ķ kulda. 

Blašamašur Vķsis fer rangt meš fallbeygingu örnefnisins Göltur. Einfalt er aš fletta beygingunni upp ķ oršabók. Hins vegar žarf hann aš vilja skrifa rétt mįl.

Deila mį um hvort toppur sé į fjallinu Gelti. Sum fjöll eru frekar slétt aš ofan, til dęmis Esja. Hęst į Esju er Hįabunga sem ķ raun ekki toppur. Örlķtiš lęgri er Hįtindur sem er toppur.

TillagaSysturnar į Gelti.

3.

„Boris hefur neitaš žvķ aš rįšgjafinn verši rekinn.“

Staksteinar ķ Morgunblašinu 27.5.20.                             

Athugasemd: Forsętisrįšherra Bretlands var hvattur til aš reka rįšgjafa sinn vegna brots į śtgöngubanni ķ kóvķtis faraldrinum. Ešlilegt er aš segja aš Boris hafi hafnaš žvķ aš reka manninn. 

Ķ pistlinum segir einnig:

Ekki telst vķst aš rįšgjafar vķki fyrr en forsętisrįšherra hefur neitaš brottrekstri hans žrisvar.

Sögnin aš hafna getur samkvęmt oršabókinni merkt; vķsa frį, taka ekki viš, neita; foršast. Aftur į móti getur sögnin aš neita žżtt; segja nei, hafna, synja.

Forsętisrįšherrann hafnar žvķ aš reka mann. Séu uppi grunsemdir um aš rįšherrann hafi rekiš hann kann aš vera aš žvķ sé neitaš.

Af žessu mį sjį aš merking oršanna tveggja skarast nokkuš. Žį į skrifari žaš viš mįltilfinningu sķna hvort hann notar. 

Tillaga: Boris hefur hafnaši žvķ aš reka rįšgjafann.

4.

Žetta er svart­ur blett­ur į minni fer­il­skrį, žetta er eitt­hvaš sem ég žarf aš lęra af.“

Frétt į mbl.is.                              

Athugasemd: Hér mį margt lagfęra. Žaš sem višmęlandi Moggans į viš er aš hann žurfi aš lęra af reynslu sinni, sem varla var „eitthvaš“, heldur mun alvarlegra.

Oršiš er mjög algengt ķ margvķslegum tenginum og hefur smįm saman fengiš aukna žyngd ķ umręšinni, algjörlega óveršskuldaš. Įstęšan er sś aš óįkvešna fornafniš er oftast notaš um žaš sem er óljóst: „Bara eitthvaš“, er sagt.

Stundum er sagt:

  • Ég lęrši eitthvaš ķ frönsku sem merkir aš ég lęrši dįlķtiš ķ frönsku.
  • Hann fékk sér eitthvaš aš borša og žį mį vera aš hann hafi fengiš sér brauš meš smjöri, osti og skinku og drukkiš mjólk meš.

Enginn segir:

  • Ég var ķ Hįskóla ķ fjögur įr og lęrši eitthvaš ķ lögfręši.

Ekki er hęgt aš segja:

  • Ökumašurinn lenti ķ alvarlegum įrekstri og žarf aš lęra eitthvaš af žvķ.
  • Ég tapaši skįkinni og žarf aš lęra eitthvaš af žvķ.

Ķ žessum tilvikum er „eitthvaš“ afar ómarkvisst og tekur ekki miš af žvķ hversu mįlefniš er mikilvęgt.

Hins vegar er ekkert aš žvķ aš nota „eitthvaš“ žó ķ fjölmörgum tilvikum sé betra aš sleppa žvķ og orša hugsun sķna skżrar.

Mįlsgreinin er slęm, tvķvegis „žetta“, dęmigerš nįstaša. Į ķslensku stendur eignarfornafniš „minn“ yfirleitt į eftir nafnoršinu en stundum į undan, en žaš į ekki viš hér. Blašamašurinn į aš lagfęra lélegt oršalag.

Tillaga: Śrslitin eru svart­ur blett­ur į fer­il­skrįnni og ég žarf aš lęra mikiš af žeim.

5.

„Allt sķšasta įr seldi klśbburinn sjö žśsund vallargjöld!“

Frétt į visir.is.                              

Athugasemd: Varla er hęgt aš selja gjöld. Gjald merkir aš borga, greiša.

Ķ fréttinni er talaš um vallargjöld į golfvelli, žaš er kylfingar greiša fyrir ašgang aš vellinum. Į ensku eru vallargjald kalla „green fee“ sem er ekki beint lżsandi en er engu aš sķšur alžjóšlegt.

Almennt kaupa kylfingar sér rįstķma en ķ oršinu felst sį tķmi sem hann mį byrja leik og er žaš vallargjaldiš.

Hvaš kallast vallargjald ķ golfi? Śtilokaš er aš selja vallargjald, žaš gengur hreinlega ekki upp, svona röklega séš. Ķ augnablikinu sżnist mér skįst er aš nota ašgang, selja ašgang.

Tillaga: Allt sķšasta įr seldi klśbburinn sjö žśsund manns ašgang aš golfvellinum.

6.

„… um aš fį aftur eina af dśfum sķnum, sem žessa dagana er ķ varšhaldi į Indlandi eftir aš hafa veriš įkęrš fyrir njósnir.“

Frétt į ruv.is.                               

Athugasemd: Nś versnar ķ’šķ. Getur dśfa veriš įkęrš fyrir njósnir? Jį, greinilega. Žetta er ekki rökvilla eša žżšingarvilla hjį fréttamanni Rķkiśtvarpsins.

Į vef BBC stendur:

A Pakistani villager has urged Indian Prime Minister Narendra Modi to return his pigeon, currently being held in India on charges of spying.

Dįlķtiš slappt aš žżša „currently“ meš „žessa dagana“. hefši dugaš.

Vonandi veršur dśfan yfirheyrš og allt sem hśn segir skrifaš skilmerkilega nišur. Vera mį aš hśn hafi ekki veriš viš njósnastörf, veriš „feršadśfa“. 

Tillaga: Engin tillaga.

7.

„Ekki viš eina fjölina felld.

Fyrirsögn į frettabladid.is                              

Athugasemd: Stórskemmtileg fyrirsögn, ein sś besta sést hefur. Rętt er viš konu sem er menntašur garšyrkjufręšingur og ... smišur. Svona mį leika sér meš mįliš. Blašamašurinn į hrós skiliš fyrir aš žora oršaleiknum. 

Ķ bókinni Mergur mįlsins eftir Jón G. Frišjónsson segir um oršalagiš aš vera ekki viš eina fjölina felldur:

Vera višsjįrveršur, vera ekki allur žar sem mašur er séšur, vera ekki (alveg) heišarlegur; vera fjöllyndur ķ įstum. [...]

Lķkingin er dregin af smķšum žar sem m.a. fjalir eru felldar saman, hver aš annarri. Sį sem passar ekki ašeins viš eina fjöl getur brugšiš sér ķ żmis lķki.

Aušvitaš hafa flestir sem rįku augun ķ fyrirsögnina og myndina af fallegu brosi konunnar haldiš aš hśn vęri vergjörn eša eitthvaš enn verra. En žaš er nś langt ķ frį.

Tillaga: Engin tillaga.

 

 


Neitar fyrir, hafa afskipti af og laxinn męttur ķ borgina

Oršlof

Hrįžżšingar

„Ķ sjónvarpi mįtti (20.1.16) sjį auglżsingu žar sem auglżst voru höfušborš. 

Enska heitiš "headboard" er į ķslenzku "rśmgafl" eša „höfšagafl."

Hrįžżšingar śr ensku fęrast ört ķ vöxt og žaš er ekki ašeins illa mįli fariš fjölmišlafólk, sem iškar žęr heldur og ekki sķšur auglżsingastofur. 

Hrįžżšingar śr ensku og ensk setningaskipan er ein mesta vį, sem aš móšurmįlinu stešjar um žessar mundir.“ - 

Kęrar žakkir, Molavin. Žetta er góš įbending. Sumarauglżsingastofur eru stórhęttulegar og gera hverja atlöguna aš tungunni į fętur annarri, eins og stundum hefur veriš nefnt ķ žessum pistlum. En skylt er aš geta žess, aš žar eiga ekki allir jafna sök.

Molar um mįlfar og mišla. Eišur Gušnason.

Athugasemdir viš mįlfar ķ fjölmišlum

1.

„Bjarni neitar žó fyrir aš žaš andi köldu žeirra į milli.“

Frétt ķ dv.is.                              

Athugasemd: Hvaš merkir aš „neita fyrir“? Ekkert, žetta er bara merkingarlaust oršalag.

Lķklega hefur blašamašurinn haft óljósan grun um aš hęgt sé aš neita einhverju og žvertaka fyrir eitthvaš. Žessu hefur sķšan slegiš saman ķ hausnum į honum og žetta oršiš śtkoman.

Tillaga: Bjarni neitar žvķ aš žaš andi köldu žeirra į milli.

2.

„Flugfreyjur fį aldrei laun frį bandarķska fjįrfestinum sem žęr sętta sig viš.“

Frétt ķ dv.is.                              

Athugasemd: Beint liggur viš aš skilja mįlsgreinina į žann hįtt aš flugfreyjur sętta sig viš bandarķska fjįrfestinn en fį aldrei laun frį honum.

Žegar „fréttin“ er lesin kemur ķ ljós aš žaš er alls ekki žannig. Žaš eru launin sem žęr sętta sig ekki viš, ekki fjįrfestirinn.

Annars er žaš furšuleg įrįtta blašamanna aš bśa til fréttir śr texta sem birtur er į Facebook. Margar af žessum fréttum standa ekki undir nafni. Oft eru žeir sem skrifa fęrslurnar į FB langt frį žvķ aš vera ašilar mįls, hafa jafnvel enga žekkingu į žvķ sem žeir eru aš skrifa um. Eru bara „fyrirsagnahausar“ eins og lišiš sem skrifar ķ athugasemdadįlka fjölmišla.

Tillaga: Flugfreyjur fį aldrei laun sem žęr sętta sig viš frį bandarķska fjįrfestinum.

3.

„Lögreglan į höfušborgarsvęšinu hefur į įrinu haft afskipti af nokkur hundruš ökumönnum vegna aksturs undir įhrifum.“

Fyrirsögn ķ visir.is.                               

Athugasemd: Mįlfarslega er ekkert aš fyrirsögninni. Hins vegar er hśn og fréttin į dęmigeršri stofnanamįllżsku, oršalagi sem er byggir į nafnoršum.

Oršalagiš „hafa afskipti af“ er löggumįl ķ žeim flokki sem eflaust myndi flokkast sem veigrunaroršalag, žaš er undanfęrsluorš sem milda žaš sem ķ raun er gert. 

Blašamenn og ašrir segja aš löggan hafi haft „afskipti“ af fólki žegar grunur leikur į aš žaš sé drukkiš eša dópaš. „Afskipti“ er hjįorš til aš ekki žurfi aš segja aš fólkiš hafi veriš handtekiš.

Ķ fréttinni er žetta haft eftir višmęlandanum sem starfar hjį Samgöngustofu:

Viš hjį Samgöngustofu höfum įhyggjur af žvķ žegar fólk er aš blanda saman inntöku efna sem hafa żmist slęvandi eša örvandi įhrif vegna žess aš žaš hefur įhrif į aksturshęfni og įkvaršanatöku undir stżri.

Žetta er nś meira hnošiš, dęmigert stofnanamįl eins og löggan notar. „Inntaka efna“ er neysla, į viš drykki, sprautur og fleira. Oršiš „įkvaršanataka“ er ónżtt orš. Žaš er myndaš af tveimur oršum, sögnunum aš įkveša og taka. Hęfni er gott orš og felur ķ sér aš sį sem er dópašur eša fullur getur ekki tekiš réttar įkvaršanir ķ akstri.

„Įhrif į aksturshęfni og įkvaršanatöku“, segir višmęlandinn meš undanfęrsluoršalaginu. Aušvitaš į hann viš aš žeir sem eru undir įhrifum geta ekki stjórnaš bķlum og séu hęttulegir sé og öšrum.

Efnislega ętlaši višmęlandinn aš segja žetta.

Viš hjį Samgöngustofu höfum įhyggjur af žvķ žegar ökumenn nota įfengi, lyf og dóp ķ akstri. Žeir eru stórhęttulegir sér og öšrum.

Žetta er einnig haft eftir višmęlandanum:

Ef fólk er aš taka lyf sem getur valdiš einhvers konar skeršingu į aksturshęfni žį er žaš alltaf įhęttužįttur sem viš hjį Samgöngustofu viljum fyrir alla muni bišja fólk um aš hafa ķ huga.

Ķ stuttu mįli: Lišiš hjį Samgöngustofu vill aš fólk hafi žaš ķ huga aš lyf geta valdiš „skeršingu į aksturshęfni“ og žaš er „įhęttužįttur“. Dęmigert undanfęrsluoršalag.

Ašalatrišiš er žetta:

Mörg lyf eru slęm fyrir ökumenn. Ekki keyra eftir aš hafa tekiš žau. Lestu žaš sem segir į lyfjapakkningunum, žar stendur žetta skżrum stöfum. Aš auki hefur lęknirinn sem įvķsaši lyfjunum įbyggilega lagt žunga įherslu į žetta.

Blašamenn Vķsis bęta viš frį eigin brjósti:

Žį hefur veriš nokkuš um žaš aš fólk slasist ķ umferšinni vegna aksturs undir įhrifum löglegrar lyfjaneyslu en sautjįn slösušust ķ fyrra, žar af fimm alvarlega.

Óskiljanlegt er žetta „žį“ sem mįlsgreinin hefst į og er hér atviksorš. Sé žvķ sleppt gerist ekkert:

Nokkuš er um žaš aš fólk slasist ķ umferšinni vegna aksturs …

Raunar er žessi mįlsgrein afar illa samin. Betra hefši veriš aš orša hana svona:

Fólk hefur slasist ķ umferšinni vegna aksturs undir įhrifum löglegrar lyfja. Sautjįn manns slösušust ķ fyrra, žar af fimm alvarlega.

Fréttin er illa skrifuš, samt eru tveir blašamenn skrifašir fyrir henni.

Tillaga: Lögreglan į höfušborgarsvęšinu hefur į įrinu tekiš nokkur hundruš ökumenn vegna aksturs undir įhrifum.

4.

„Lax­inn er mętt­ur ķ Ellišaįrn­ar.“

Frétt į mbl.is.                              

Athugasemd: Sögnin aš męta merkir aš hitta annan. Fólk mętir į einhvern staš, kemur saman og jafnvel mętist į förnum vegi.

Laxinn mętir hvergi, mętir engum. Hann kemur bara ķ Ellišaįrnar.

Fyrirsögn fréttarinnar er engu skįrri:

Laxinn męttur ķ borgina.

Samkvęmt žessu getur mašur įtt von į žvķ aš męta laxi į Laugaveginum. Žaš yrši nś frétt ķ lagi, lagsmašur.

Śt af fyrir sig er ekkert aš žvķ aš skrifa léttan texta, grķpa orš og oršalag sem oftast er notaš um samskipti fólks og yfirfęra į dżrarķkiš. Vandinn er bara sį aš mašur veit aldrei hvort skrifarinn viti til dęmis muninn į sögnunum aš męta eša koma. Ótal dęmi er um slęmt mįlfar ķ fjölmišlum. 

Um daginn var til dęmis ķ fjölmišli sagt frį fęšingu tvķbura og žaš oršaš žannig aš žeir hefšu „mętt į svęšiš“ … Sjį hér. Ekki furša žótt „kjįnahrollurinn“ geri vart viš sig.

Tillaga: Lax­inn er kominn ķ Ellišaįrn­ar.

 


Jafnvķgur, neikvęšar sögusagnir og eigendur beina

Oršlof

Glaumstund

Žaš splunkunżja orš leysir af hólmi hin tvö śtjöskušu ensku orš happy hour. Séš hefi ég nokkrum sinnum į prenti aš landar hafa nefnt žetta fyrirbęri hamingjutķma. Žaš finnst mér ekki nógu góš žżšing. 

Margir telja sig nįttśrulega upplifa hamingjuna žegar žeir finna į sér, en oršiš er of hįtķšlegt. Glaumur og gleši eiga betur viš og glaumstund held ég aš henti bezt.

Morgunblašiš, blašsķša 33, 21.5.20. Žórir S. Gröndal.

Athugasemdir viš mįlfar ķ fjölmišlum

1.

„Stafręn ökuskķrteini verša meš breytingunni gerš jafnvķg žeim prentušu hér į landi.“

Frétt į visir.is.                              

Athugasemd: Lżsingaroršiš „jafnvķgur“ er hér notaš rangt. Réttara er aš nota lżsingaroršiš jafngildur.

Ķ fréttinni er talaš um stafręn ökuskķrteini, sem er vottorš um ökuleyfi, og er ętlunin aš žau geti veriš į snjallsķmum. Slķk skķrteini verša gild rétt eins og žau prentušu, žaš er jafngild.

Samkvęmt oršabókinni er jafnvķgur haft um žann sem er fęr ķ einu sem öšru eša fęr meš eitt sem annaš. Tveir menn eša fleiri geta veriš jafnvķgir, žaš er jafningjar ķ kśluvarpi eša annarri ķžrótt. Einstaklingur getur veriš jafnvķgur į sverš og boga, ķ ensku og dönsku eša ķ fimmžśsund og tķu žśsund metra hlaupi.

Śtilokaš er aš daušir hlutir geti veriš jafnvķgir. Prentaš Morgunblaš getur aldrei oršiš „jafnvķgt“ stafręnum Mogga į tölvu. Ekki er hęgt aš bera saman tvo bķla og segja žį „jafnvķga“. Sį sem heldur žvķ fram skilur ekki oršiš jafnvķgur.

Tillaga: Meš breytingunni verša stafręn ökuskķrteini jafngild prentušum.

2.

„Ellen mišur sķn yfir nei­kvęšum sögu­sögnum um per­sónu sķna.“

Fyrirsögn į visir.is.                              

Athugasemd: Hver er munurinn į Ellen og „persónu hennar“? Vitaskuld enginn. Hvaš eru „neikvęšar sögusagnir“? Lķkast til er žaš rógur. 

Annar stašar ķ fréttin kemur fyrir oršalagiš „tķmabundin neikvęšni“. Žaš skilst ekki.

Žetta eru kjįnaleg skrif og vart bošleg lesendum.

Tillaga: Ellen mišur sķn yfir rógi um sig.

3.

Hefšbundnu višhaldi į TF-GRO eftir śtkalliš į Hvannadalshnjśk lżkur fljótlega …“

Frétt į visir.is.                              

Athugasemd: Mįlsgreinin skilst illa. Er įtt viš aš žegar žyrla Landhelgisgęslunnar flżgur upp į Hvannadalshnśk žurfi hśn aš fara ķ „hefšbundiš višhald“?

Lķklega er kominn tķmi į višhald žyrlunnar. Blašamašurinn skrifar įn hugsunar.

Tillaga: Engin tillaga.

4.

„Tryggvi krefst launa til įrsins 2022 ķ kjölfar uppsagnar.“

Fyrirsögn į frettabladid.is.                              

Athugasemd: Er ekki įtt viš aš hann krefjist launa vegna uppsagnar? Sé svo af hverju er veriš aš tala um „kjölfar“ uppsagnar?

Tillaga: Tryggvi krefst launa til įrsins 2022 vegna uppsagnar.

5.

„Mašurinn į bak viš myndavélina įkęršur.“

Fyrirsögn į visir.is.                              

Athugasemd: Hver er į „bak viš myndavél“? Oftast er žaš ljósmyndari. Sį sem tekur hreyfimynd getur varla kallast ljósmyndari, frekar myndatökumašur. 

Ķ fréttinni er sagt frį fešgum ķ Bandarķkjunum sem skutu mann sem var śti aš skokka. Sį sem tók mynd af atburšinum hefur nś veriš įkęršur fyrir ašild aš moršinu. Blašamašurinn gleymir aš segja frį žvķ hvers vegna ljósmyndarinn er kęršur. Fréttin er žvķ handónżt. Į vef Rķkisśtvarpsins kemur fram aš įkęruvaldiš hafi ekki gefiš upp hvers vegna įkęran var gefin śt. Blašamašur Vķsis lętur žess ógetiš.

Tillaga: Myndatökumašurinn įkęršur.

6.

„Heilmikill eldur kviknaši ķ vinnubśšum …“

Fyrirsögn į visir.is.                              

Athugasemd: „Af litlum neista veršur oft mikiš bįl …“ segir ķ alžekktu lagi. Hvernig getur „heilmikill eldur kviknaš“? Lķklega hefur eldurinn smįm saman oršiš heilmikill en ekki kviknaš žannig.

Ķ fréttinni segir:

Bśširnar samanstanda af um tķu einingum. 

„Samanstanda“ er ekki gott orš. Lķklega er įtt viš aš vinnubśširnar séu einingar sem rašaš er saman. Betur fer į žvķ aš orša setninguna svona:

Bśširnar eru tķu einingahśs sem hafa veriš sett saman.

Gera mį fleiri athugasemdir viš fréttina. Blašamennirnir skrifa oršrétt upp eftir višmęlandanum ķ slökkvilišinu, lagfęra ekki oršalagiš jafnvel žó augljóst sé aš žaš er fjarri žvķ aš vera skiljanlegt eša ešlilegt.

Til dęmis er haft eftir višmęlandanum:

Reykkafarar unnu ašeins ķ anddyri til aš nį betur aš eldi innan frį …

Hvaš merkir žarna atviksoršiš „ašeins“? Er įtt viš aš reykkafararnir hafi veriš stutta stund ķ anddyrinu, hafi eingöngu veriš žar eša voru žeir bara aš slökkva eldinn ķ anddyrinu mešan glatt logaši annars stašar? Žurfi lesandinn aš giska er fréttin ekki vel skrifuš. Alveg stórfuršulegt aš blašamennirnir skuli ekki hafa lesiš fréttina ķtarlega yfir.

Ķ fréttinni segir:

En žaš vill žó til aš žetta kviknar ķ enda hlémegin mišaš viš vindinn

Hvaš merkir atviksoršiš hlémegin? Oftast žar sem er skjól fyrir vindi, aš minnsta kosti er žaš svo ķ žessu tilviki. Tóm vitleysa er aš hnżta viš setninguna oršunum „mišaš viš vindinn“.

Tillaga: Heilmikill eldur ķ vinnubśšum.

7.

„Schmidt tel­ur žó eig­end­ur bein­anna ekki hafa sętt grófu of­beldi ķ lif­anda lķfi.“

Frétt į visir.is.                              

Athugasemd: Mįlsgreinin er illa samin og lķklega er ekki rétt haft eftir frś Schmidt.

Hverjir eru „eigendur beinanna? Bankar, kröfuhafar, einstaklingar, fyrirtęki eša rķkisvaldiš? Grķnlaust, varla getur einhver „įtt“ bein sem legiš hafa ķ jöršu ķ eina og hįlfa öld.

Į vef Jyllandsposten segir:

Sigrid Frances Schmidt afviser, at knoglerne skulle stamme fra en forbrydelse, der har fundet sted i nyere tid.

Frś Schmidt segir žaš eitt ķ Jótlandspóstinum aš beinin séu ekki žarna vegna glęps frį sķšustu įrum. Hśn segir ekkert um „gróft ofbeldi“.

Tillaga: Schmidt tel­ur ekki aš fólkiš sem žarna er grafiš hafi sętt grófu ofbeldi.


Kemur upp ķ börnum, flippa eggi og sinna stöšu sinni

Oršlof

Į tali

Oršasambandiš „į tali“, sem notaš er um sķma sem er upptekinn, mį rekja til oršasambandsins aš vera (sitja eša sjįst) į tali viš einhvern.

Žeir sįtu į tali langa stund,

eša 

hann sįst į tali viš stślkuna 

og önnur įlķka sambönd eru vel žekkt.

Žegar sķminn barst til landsins voru tveir į tali žegar žeir ręddu ķ sķmann. Ekki nįšist samband viš einhvern ef hann var į tali viš annan meš žvķ aš nota sķmann. 

Merkingin fęršist sķšar yfir į sķmtękiš sem nś er sagt į tali ef veriš er aš nota sķmann.

Vķsindavefurinn. Gušrśn Kvaran.

Athugasemdir viš mįlfar ķ fjölmišlum

1.

„Dęmi vęru um aš sjśkdómurinn hefši komiš upp ķ börnum sem reyndust ekki vera meš veiruna.“

Frétt į vķsir.is.                             

Athugasemd: Varla er žetta višurkennt oršalag um veikindi barna. Aš minnsta kosti er hér illa aš orši komist.

Fréttin byrjar svona:

230 börn hafa veikst af …

Alls stašar er męlt gegn žvķ aš byrja skrif į tölustöfum sem og nota tölustafi eftir punkt. Svo rammt kvešur aš žessu hér į landi aš allt bendir til žess aš ritstjórar og ašrir stjórnendur fréttamišla viti ekki betur. Žaš er hörmulegt og bendir ekki til žess aš hugsaš sé til lesenda viš fréttaskrif. Allt viršist mega bjóša okkur. 

Ķ fréttinni segir:

Alžjóšaheilbrigšismįlastofnunin hefur bišlaš til heilbrigšisstarfsfólks aš vera vakandi fyrir sjśkdómnum …

Blašamašurinn hefur lķtinn skilning į ķslensku mįli og enn minni oršaforša. Lķkast til hefur hann ętlaš aš segja žetta:

Alžjóša heilbrigšismįlastofnunin hvetur heilbrigšisstarfsfólk til aš vera  vakandi vegna sjśkdómsins …

Sumir vita ekki hvaš sögnin bišla merkir og nota hana žegar miklu betra er aš nota markvissari orš og oršalag eins og hvetja, krefjast, heimta, óska eftir, męla meš og svo framvegis.

Tillaga: Dęmi vęru um aš börn hefšu veikst įn žess aš vera meš veiruna.

2.

„… į sex börn en veršur oršin įtta barna móšir ķ lok įrs žegar tvķ­bur­ar męta į svęšiš.“

Frétt į mbl.is.                            

Athugasemd: Oršalag veršur aš vera viš hęfi, ķ einhverju samręmi viš frįsögnina. Börn fęšast en varla hęgt aš segja aš „žau męti į svęšiš“. Kjįnalegt oršalag.

Tillaga: … į sex börn en veršur oršin įtta barna móšir ķ lok įrs žegar tvķ­bur­ar fęšast.

3.

„Svona flipp­ar žś eggi létti­lega į pönnu.“

Fyrirsögn į mbl.is.                             

Athugasemd: Sögnin aš flippa fékk nokkuš brautargengi ķ ķslensku mįli ķ merkingunni aš „hegša sér bjįnalega og galsafengiš“ eins og segir ķ Mįlinu (mįliš.is). Oršiš er ekki lengur mikiš notaš.

Allt annaš er meš nżju śtgįfu sagnarinnar „aš flippa“ sem kemur rakleišis śr ensku. Merkingin er śr eldamennsku. Snjallir matreišslumenn steikja egg, klatta eša annaš į pönnu og kasta svo matnum upp ķ loft meš snöggri hreyfingu og til žess aš hann lendi į hinni hlišinni. Žetta er svona uppsnśningur sem gott orš. Gengur aš auki śt į aš snśa nišur ensku sögnina „to flip“.

Er til betra nafnorš en uppsnśningur og sögnin aš uppsnśa?

Tillaga: Svona uppsnżršu eggi léttilega į pönnu.

4.

Loverro hafši sinnt stöšu sinni ķ einungis sjö mįnuši …

Fyrirsögn į visir.is.                             

Athugasemd: Fólk sinnir starfi sķnu. Oft er starf kallaš staša og žį er hugsanlega įtt viš embętti af einhverju tagi.

Sį sem er ķ stöšu og sinnir henni ekki er annaš hvort veikur, fjarverandi eša hyskinn.

Lķklega į blašamašurinn viš aš Loverro žessi hafi ašeins gengt starfinu ķ sjö mįnuši.

Talsveršur munur er į oršalaginu aš sinna stöšu sinni og gegna starfi sķnu.

Einungis er atviksorš. Lesandinn fęr žaš į tilfinninguna aš žaš sé į röngum staš ķ setningunni. Ašeins er lķka atviksorš og fer betur į aš nota žaš

Tillaga: Loverro hafši ašeins sinnt starfi sķnu ķ sjö mįnuši …

 


Hrafnseyrargöng vęri réttnefni

Hrafnseyrargöng ęttu göngin aš heita sem veriš er aš grafa milli Arnarfjaršar og Dżrafjaršar. 

Lķtiš vit er ķ öšru žvķ skammt frį žeim er hinn sögufręgi stašur Hrafnseyri. Žar fęddist Jón Siguršsson 17. jśnķ 1811. Hann var fremstur ķ flokki žeirra sem böršust fyrir sjįlfstęši Ķslands. Vopn hans voru hįrbeitt rök en ekki manndrįpstól.

hrafnseyri-jul-2010-7Hrafnseyri er kennd viš Hrafn Sveinbjarnarson, mikinn hérašshöfšingja, mannvin og lękni, sem raunar fyrsti menntaši lęknirinn į Ķslandi. Um hann segir ķ samnefndri sögu:

Svį var bś Hrafns gagnaušigt, at öllum mönnum var žar heimill matr, žeim er til sóttu ok erenda sinna fóru, hvįrt sem žeir vildu setit hafa lengr eša skemr.

Alla menn lét hann flytja yfir Arnarfjörš, žį er fara vildu. Hann įtti ok skip į Baršaströnd. Žat höfšu allir žeir, er žurftu yfir Breišafjörš. Ok af slķkri rausn Hrafns var sem brś vęri į hvįrumtveggja firšinum fyrir hverjum, er fara vildi.

Svį fylgdi hans lękningu mikill gušs kraftr, at margir gengu heilir frį hans fundi, žeir er banvęnir kómu til hans fyrir vanheilsu sakir ...

Engin rök eru fyrir žvķ aš kenna nżju göngin viš Dżrafjörš eša Arnarfjörš, ašeins kjįnaskapur. Viš eigum aš varšveita sögufręga staši svo fólk minnist žeirra į feršum sķnum um landiš. Hętt er viš žvķ aš Hrafnseyri gleymist žegar hśn er ekki lengur viš alfaraleiš. Žaš mį aldrei verša.

Į Hrafnseyri er safn sem opnaš var įriš 2011 žegar tvö hundruš įr voru frį fęšingu Jóns Siguršssonar. Sagt er frį ęfi Jóns og starfi hans. Ķ mörg įr hafa fornminjar veriš rannsakašar Hrafnseyri. Į vefnum Hrafnseyri.is segir:

Sumariš 2012 var einnig grafiš ķ gamla kirkjugaršinum sem stendur viš hliš nśverandi kirkju. Ķ kirkjugaršinum er greinileg rśst af kirkju.

Ķ vetur voru sżni śr kirkjugaršinum send til aldursgreiningar. Greind voru sżni śr einstakling sem jaršašur hafši veriš fast viš kirkjugaršsvegg. Ķ ljós kom aš žessi einstaklingur hefur lįtist į fyrrihluta 11. aldar og žvķ allar lķkur į aš kirkja og kirkjugaršur hafi veriš risiš į Hrafnseyri stuttu eftir kristnitöku.

Žetta er aldeilis stórmerkilegt og ekki vķst aš allir įtti sig į žvķ hversu merkilegur stašur Hrafnseyri er. Aušvitaš eigum viš aš feršast til Vestfjarša ķ sumar og framar öllu aš staldra viš aš Hrafnseyri, skoša safniš, fjöršinn og fjöllin, allt umhverfiš sem er stórbrotiš.

0J2B2822 bĮętlaš er aš göngin verši tekin ķ notkun haustiš 2020. Vonandi ber žjóšinni gęfa til žess aš göngin verši nefnd Hrafnseyrargöng. Af žvķ vęri sómi og viršing fyrir sögufręgum staš. Viš eigum aš kenna mikil mannvirki viš sögufręga staši og gęta žeirra žannig aš žeir falli aldrei ķ gleymsku.

Myndir

Efri myndin er af Hrafnseyri og tekin af vef Ķsafjaršarbęjar, sjį hér. Sś nešri er af gangnamunnanum ķ Arnarfirši, žau eru viš innsta hluta fjaršarins og žar heitir Borgarfjöršur.


Sigraši kosninguna, sitjandi forseti og keyrir farsęlan feril

Oršlof

Ljósin śti

Į jólaföstu mįtti lesa į vķsi.is: 

"Umferšarljósin į Hringbrautinni eru śti og eitthvaš um rafmagnstruflanir." 

Nś er žaš ekki frétt aš umferšarljós séu śti. Žau eru öll utandyra. Leitt aš hiš įgęta orš götuviti skyldi ekki nį aš festast ķ sessi. 

En žegar fregnritari segir aš "umferšarljósin séu śti", og hann į vęntanlega viš aš žau séu óvirk vegna rafmagnsleysis, žį er hann aš nota oršalag śr ensku.

Talandi um ljós. Fleyg er setningin sem Edward Grey, greifi af Fallodon, męlti er hann stóš viš gluggann ķ breska utanrķkisrįšuneytinu 4. įgśst 1914 og horfši į bęjarstarfsmenn slökkva götuljósin ķ St. James-garšinum: 

"The lamps are going out all over Europe; we shall not see them lit again in our lifetime." 

Vęri sį sem sagši aš umferšarljósin vęru śti bešinn aš žżša žessa setningu į ķslensku, myndi hann vęntanlega byrja si svona: 

"Lamparnir eru aš fara śt um um alla Evrópu..." eša hvaš?

Morgunblašiš. Mįlfar. Eišur Gušnason.

Athugasemdir viš mįlfar ķ fjölmišlum

1.

„Hollywood-stjarnan Will Ferrell sį um aš tilkynna hvaša lag sigraši kosninguna.“

Frétt į ruv.is.                            

Athugasemd: Hefši kosningin getaš sigraš? Nei. Kosning er atburšur, ekki žįtttakandi. Žess vegna er žetta tómt bull hjį fréttamanninum og žaš sem verra er, dómgreindarleysi. 

Enginn getur sigraš kosningu en allir geta sigraš ķ atkvęšagreišslu, sigraš ķ keppni.

Fréttamašurinn hlżtur aš hafa veriš svo heillašur af Hollywood stjörnunni aš hann hafa ekki getaš į sér heilum tekiš. Heillašur er gott orš. Žeir sem eru hįšir ensku oršalagi hefšu notaš oršalagiš „star struck“ sem er algjör óžarfi. Hvers vegna? Jś, žaš er enskt. Hér į landi tölum viš yfirleitt ķslensku.

Tillaga: Hollywood-stjarnan Will Ferrell kynnti sigurlagiš.

2.

85,5% žeirra sem tóku af­stöšu ķ könn­un sem Gallup …“

Frétt į mbl.is.                             

Athugasemd: Svona byrjar blašamašur į Morgunblašinu frétt į vef blašsins. Žetta er hvergi gert. Hvergi į Vesturlöndum gera fjölmišlar žetta. Raunar er męlt gegn žessu ķ öllum oršabókum. Įstęšan er einfaldlega sś aš tölustafir og bókstafir eru um allt ólķkir.

Blašamenn Moggans gera žetta eins og žeim sé sérstaklega borgaš fyrir žaš. Ašhald ritstjóra og annarra stjórnenda blašsins er ekkert nema žvķ ašeins aš žeir viti ekki betur. Žį er nś fokiš ķ flest skjól.

Tillaga: Um 85% žeirra sem tóku afstöšu ķ könnun sem Gallup …

3.

„… Gušni Th. Jóhannes­son, sitjandi for­seti …“

Frétt į frettabladid.is.                              

Athugasemd: Nśverandi forseti Ķslands er ekki sitjandi nema hann vilji ekki standa eša liggja. Hann er einfaldlega forseti landsins, ķ öllum stellingum og jafnvel žó hann gangi, skokki eša hlaupi. 

Žetta er enska eins og oršabókin mķn skżrir śt:

(of an MP or other elected representative) current; present:
the resignation of the sitting member.

Blašamašurinn sem skrifar fréttina er lķklega sitjandi en žar meš er ekki sagt aš hann sé „sitjandi blašamašur“ ķ žeim skilningi aš hann sé enn blašamašur.

Oršalagiš ber keim af įrįttu ķžróttaskrifara ķ fjölmišlum sem tönglast į žvķ aš einhver sé „rķkjandi Ķslandsmeistari“ ķ einhverri ķžrótt. Žaš er einfaldlega bull vegna žess aš sį sem er Ķslandsmeistari rķkir ekki, hann er meistari. Į žessu tvennu er mikill munur. 

Tillaga: … Gušni Th. Jóhannesson, forseti 

4.

Leynilegt geimfar ber merkilega tilraun śt ķ geim.

Fyrirsögn į visir.is.                              

Athugasemd: Lķklega er hęgt aš flytja tilraun frį einum staš til annars. Spyrja mį žó hvort žaš sé žį sama tilraunin eftir flutninginn? Einhvern veginn er žetta frekar ósennileg fyrirsögn, aš minnsta kosti röklega séš. 

Lķklegra er aš tilraunin sem gerš var į jöršu nišri verši endurtekin śti ķ geimnum. Hins vegar er geimafariš ekki merkilegra en svo aš birt er mynd af žvķ og sagt gjörla frį markmiši tilraunarinnar śti ķ geimnum. 

Svona er žetta oft ķ sumum fjölmišlum, fréttin er ófullnęgjandi, jafnvel villandi.

Tillaga: Engin tillaga.

5.

Ligg­ur fyr­ir aš einn dag­inn myndi žetta ger­ast.

Fyrirsögn į mbl.is.                              

Athugasemd: Oršalagiš er stirt og óžęgilegt. Blašamašurinn hefši įtt aš orša žaš eins og segir ķ tillögunni.

Tillaga: Ljóst aš žetta myndi ger­ast

6.

Hakkažon.

Fyrirsögn į mbl.is.                              

Athugasemd: Allir vita aš maražon er langt hlaup, nįkvęmlega 42,195 km. Stundum er sagt aš eitthvaš sé algjört maražon, žaš er taki langan tķma.

„Hakkažon“ er ömurleg eftirlķking oršsins maražon. Į erlendum mįlum er til „hackathon“ og er žaš samkoma žeirra sem vinna ķ tölvuforritun. Mį vera aš žaš sé verkefniš hér į landi.

Ķ ljósi žess vęri grįupplagt aš kalla matreišslukeppi „mataržon“, hjólakeppi „hjólažon“, hlaupiš milli Landmannalaug og Žórsmerkur „hlaupažon“, Esjuhlaupiš mętti kalla „Esjužon“, Jónsmessunęturgangan yfir Fimmvöršuhįls gęti heitiš „Fimmvöršuhįlsjónsmessugöngužon“ og kjötišnašarmenn gętu keppt um framleišslu į hamborgurum og žaš gęti kallast „hakkažon“ Śbbs  Jį, er žaš žegar frįtekiš?

Allir sjį hins vegar hversu žetta „žon“ ķ enda orša getur aušgaš og bętt ķslenska tungu sem er svo óskaplega takmörkuš og lķtt nothęf fyrir gįfaš fólk.

Tillaga: Engin tillaga.

7.

Daši stóš uppi sem sig­ur­veg­ari ķ Nor­egi.

Fyrirsögn į mbl.is.                              

Athugasemd: Daši stóš hvergi, var fjarri góšu gamni eins og stundum er sagt. Žarf miklar vangaveltur til aš skrifa oršin fjögur sem standa ķ tillögunni hér fyrir nešan.

Ķ fréttinni er fjallaš um Eurovisionžįtt ķ Norska sjónvarpinu en žar sigraši Daši og Gagnamagniš, hęfileikarķk hljómsveit og įkaflega viškunnanleg. 

Žetta er haft eftir kynni norska sjónvarpsins:

Žiš eruš upp­į­halds­lag Noršmanna ķ Eurovisi­on ķ įr.

Kynnirinn hefur varla sagt aš hljómsveitin vęri uppįhaldslagiš. Blašamašurinn hlżtur aš hafa ruglast ķ norskunni sinni.

Margir blašamenn tregast viš aš segja frį ķ stuttu og einföldu mįli. Mį vera aš margir kunni žaš ekki enda krefjandi list og tķmafrek. Allir geta blašraš, skrifaš orš śt ķ žaš endalausa.

Tillaga: Daši sigraši ķ Nor­egi.

8.

„… bżr og starfar ķ Ósló og keyrir farsęlan feril.

Myndatexti į blašsķšu 39 ķ Morgunblašinu 16.5.20.                              

Athugasemd: Blašamašurinn į lķklega viš aš sį sem um ręšir sé farsęll ķ starfi sķnu ķ Ósló. Sé svo, af hverju er žį ekki hęgt aš orša žaš žannig? Enginn „keyrir feril sinn“, ekki einu sinni atvinnubķlstjórar.

Ķ stašinn flękir blašamašurinn sig ķ nafnoršastķl, óviškunnanlegu oršalagi, sem truflar lesandann.

Tillaga: bżr ķ Ósló og er farsęl ķ starfi sķnu.


Nįlgast flugvélar örugglega, hljóta skipun og slį höfšinu ķ borš

Oršlof

Berja ķ brestina

Brestur; sprunga, rifa glufa. Afsaka eša breiša yfir įgalla einhvers;

    • Hśn tók svari hans og reyndi į allan hįtt aš berja ķ brestina. 

Reyna aš gera gott śr einhverju; reyna aš lagfęra eitthvaš;

    • Ritgeršin er gölluš en ég skal lesa hana yfir og berja ķ brestina.
    • Žaš eru margir gallar į žessari rįšagerš en žaš žżšir ekki annaš en berja ķ brestina og halda įfram

Oršatiltęki er kunnugt śr Njįls sögu:

Žar skaltu lįta falt smķšiš og hafa žaš uppi af er verst er og berja ķ brestina.

Lķkingin er dregin af silfursmķš, žaš er žegar smišurinn reynir aš lagfęra sprungur meš žvķ aš hamra žęr og loka žeim žannig.

Elsta afbrigši śr sķšara alda mįli er: Berja um bresti.

Jón G. Frišjónsson. Mergur mįlsins, blašsķšu 80.

Athugasemdir viš mįlfar ķ fjölmišlum

1.

„Sigtryggur, sem veršur 24 įra gamall ķ jśnķ, kemur til félagsins …“

Frétt į blašsķšu 22 ķ Morgunblašinu 13.5.2020.                           

Athugasemd: Įnęgjulegt aš lesa mįlsgrein sem er svona oršuš. Lakari blašamenn hefšu skrifaš:

Hinn 24 įra gamli Sigtryggur kemur til félagsins …

Gušrśn Egilsson segir ķ dįlknum Tungutak ķ Morgunblašinu:

Hann [lausi greinirinn] er aš vķsu ekkert bannorš og sómir sér vel ķ hįtķšlegu mįli eša titlum eins og Hiš ķslenska bókmenntafélag eša Hiš ljósa man, svo aš aftur sé vitnaš ķ Laxness, en nś er hann oršinn svo śtbreiddur aš mįliš veršur tilgeršarlegt og ljótt.

Ķ lokin segir hśn:

Förum sparlega meš lausa greininn og notum hann einungis viš hįtķšleg tękifęri. Viš skulum heldur ekki ofnota višskeytta greininn žvķ aš oft standa nafnoršin sjįlf fyrir sķnu.

Undir žessi orš Gušrśnar hljóta flestir aš taka.

Tillaga: Engin tillaga.

2.

„Viš getum nįlgast vélar hratt og örugglega ef svo ber undir.“

Frétt į į forsķšu Višskiptablašs Morgunblašsins 13.5.2020.                           

Athugasemd: Sögnin aš nįlgast er žarna misnotuš ansi illilega. Hśn merkin einfaldlega aš koma eša fara nęr, nįlęgt. Ekkert annaš. 

Daglega nįlgast fólk flugvélar żmissa erinda vegna. Višmęlandinn ķ fréttinni į viš aš hann og fleiri geti fengiš, leigt eša keypt flugvélar. Af hverju er žaš ekki sagt žannig frekar en aš nota orš sem sķst af öllu er hnitmišaš?

Blašamašurinn hefši įtt aš lagfęra oršalagiš fyrir birtingu žvķ starf hans er ekki aš breyta ķslensku mįli.

Lķklega er blašamašurinn og višmęlandinn betur aš sér ķ ensku en ķslensku. Vęrum viš ekki aš buršast meš ķslenskt mįl hefši žeim ekki oršiš skotskuld śr žvķ aš orša žetta svona:

We can access planes quickly and safely, if necessary.

Enginn myndi orša žetta žannig aš hęgt sé aš „nįlgast“ flugvélar, į ensku „getting closer to planes“.

Allir skilja aš hęgt sé aš śtvega flugvélar hratt. Hvaš felst ķ žvķ aš žaš sé gert „örugglega“? Lķklegast er žaš bara til uppfyllingar, hefur engan tilgang ķ samhenginu.

Tillaga: Viš getum śtvegaš vélar hratt og örugglega ef svo ber undir.

3.

„Siguršur Tómas hlżtur skipun.“

Fyrirsögn į blašsķšu 4 ķ Fréttablašinu 13.5.20.                          

Athugasemd: Mašurinn var skipašur. Öllum hlżtur aš vera žaš ljóst. Hvers vegna er žį farin žessi Fjallabaksleiš og segja aš hann hafi „hlotiš skipun“? Stofnanamįllżskan lętur ekki aš sér hęša. Hśn hefur nįš fótfestu ķ fjölmišlum eins mygla ķ rakaskemmdu hśsi.

Ef viš ętlum aš apa žetta eftir blašamanni Fréttablašsins myndum viš segja aš hann „gerir skrif“ og žį vęri įtt viš aš hann skrifar. Einhver „hlżtur umfjöllun“ ķ fjölmišlum, löggan „framkvęmir handtöku“, löggan „haldleggur“ žjófstolinn hlut og svo framvegis. Dęmi um svona asnalegt mįlfar eru óteljandi.

Hęgt er aš nota sögnina aš hljóta ķ żmsum tilvikum. Hśn merkir samkvęmt oršabókinni aš öšlast, fį ķ sinn hlut, verša, mega til og svo framvegis.

Ekkert er aš žvķ aš segja aš einhver hafi hlotiš veršlaun, fįlkaoršuna, višurkenningu og svo framvegis. 

Tillaga: Siguršur Tómas skipašur hęstaréttardómari.

4.

„Žegar hśn féll sló hśn höfšinu ķ borš og dó žess vegna.“

Frétt į visir.is.                           

Athugasemd: Fullyrša mį aš enginn slįi höfšinu sķnu ķ borš, allra sķst sį sem er mešvitundarlaus. Oršalagiš er slęmt, bendir ekki til žess aš blašamašurinn hafi nęgan oršaforša til aš getaš tjįš sig ešlilega.

Heimildin er vefur Politifact. Žar segir:

… and fell, hitting her head on a desk. The head injury caused the death.

Ótrślegt aš blašamašurinn žżši „hitting her head“ meš oršunum „sló hśn höfšinu ķ borš“.

Žó žekkist oršalagiš aš berja höfšinu viš steininn. Ķ bókinni Mergur mįlsins eftir Jón G. Frišjónsson segir um žaš:

Neita aš višurkenna stašreyndir, žrįast viš (ķ vonlausri stöšu), žverskallast viš e-u.

Hér hefur oft veriš fullyrt aš ekki sé nóg aš blašamašur sé góšur ķ ensku ef hann getur ekki žżtt į žokkalega ķslensku. Žį er ekkert gagn af honum nema žvķ ašeins aš hagsmunir lesenda skipti śtgįfuna engu.

Tillaga: Žegar hśn féll rak hśn höfšiš ķ borš og varš žaš banamein hennar.

 


Skip lagt ķ rśst, ašalskošun framkvęmd og lķkamleg samskipti viš heiminn

Oršlof

Vķnylur

Ég hef skemmt mér viš aš kalla hefšbundna gerš hljómplatna vķnyl žar sem žęr geta yljaš manni ķ kompanķi viš vķnglas. 

Einkum į žetta viš s.k. long-plei plötur sem tępast er hęg aš kalla langspil. 

Nżlega hef ég eignast 3 góšar meš pķanóleik Vķkings Heišars og myndi žį gjarna vilja z oršiš ķ fleirtölu žótt žaš sé andstętt sišareglum BĶN: 

Lķklega yršu žaš 3 vķnyljir (sbr byljir) frekar en vķnylir og alls ekki vķnylar og žvķ sķšur vķnyljar sem aušvelt er aš rugla viš vķniljar, hugtak ófrįvķkjanlega notaš um aš skripla ķ hvķtvķnspolli į gólfi.

Stefįn St. Mįlvöndunaržįttur į Facebook.

Athugasemdir viš mįlfar ķ fjölmišlum

1.

27 rķki sem setjast nišur og rökręša viš sama boršiš frekar en aš sitja hvert ķ sķnu horni og jafnvel strķš sķn į milli.“

Grein į visir.is.                           

Athugasemd: Höfundurinn hefši įtt aš lįta einhvern lesa yfir greinina fyrir birtingu. Hann skrifar til dęmis tölustafi fyrst ķ setningu eftir greinaskil. Enginn gerir slķkt. Eftir punkt byrjar hann į tölustöfum. Enginn gerir slķkt. Skynsamlegt er aš takmarka fjölda tölustafa ķ fréttum og greinum, nota frekar bókstafi.

Į mįliš.is segir:

Heyja er nafnhįttur tveggja ólķkra sagna meš mismunandi merkingu:

1) Heyja, hįši, hįš. Nt. ég hey, žś heyrš, hann heyr. Vh.nt. heyi. Heyja barįttu, heyja strķš.
2) Heyja, heyjaši, heyjaš. Vh.nt. heyi. Heyja śti į tśni.

Ķ greininni segir:

Žjóškjörnir fulltrśar Ķslands koma hinsvegar ekki aš įkvöršunartöku

Oršiš „įkvaršanataka“ er drusla, Orš myndaš af tveimur oršum, sögninni aš įkveša og sögninni aš taka. Viš tökum įkvöršun eša įkvešum. Nafnoršiš „įkvaršanataka“ gerir ekkert gagn, yljar bara žeim sem unna stofnanamįllżsku. 

Tillaga: Fulltrśar tuttugu og sjö rķkja setjast nišur og rökręša viš sama boršiš frekar en aš sitja hvert ķ sķnu horni og heyja jafnvel strķš sķn į milli.

2.

„Flaugin var žaš öflug aš hśn lagši skipiš ķ rśst.“

Frétt į ruv.is.                          

Athugasemd: Er ekki svo aš flaugin eyšilagši skipiš? Yfirleitt er talaš um aš hśs eša „föst“ mannvirki verši aš rśstum. Bķll veršur varla aš rśst, né loftbelgur, flugvél, hestvagn, malarvegur svo dęmi séu nefnd. Hśs hrynja og verša aš rśstum, einnig brżr og önnur mannvirki.

Margt yngra fólk įttar sig ekki į blębrigšum mįlsins vegna žess aš žekkinguna skortir. Allt sem er eyšilagt er sagt „rśstaš“. Krummi er sagšur hafa „rśstaš“ hreišri, innbrotsžjófar „rśsta“ ķbśš. 

Į visir.is er blašamašur sem ekki er alls varnaš žó hann geri mistök. Hann skrifar um sama atburš:

Žvķ hafi skipiš oršiš fyrir eldflaug og sokkiš.

Ekkert segir ķ frétt Vķsis um aš skip hafi veriš „lagt ķ rśst“. Žaš eru góšu fréttirnar. Į vef BBC, sem er heimild fréttarinnar, er hins vegar ekki sagt aš skipiš hafi sokkiš né heldur aš žaš hafi veriš lagt ķ rśst, „ruined“ į ensku. Hvort tveggja er žvķ skįldskapur, aš skipiš hafi sokkiš og žaš „lagt ķ rśst“. Žaš eru slęmu fréttirnar.

Tillaga: Sprengingin var svo mikil aš hśn eyšilagši skipiš.

3.

„… og aš lķk­ur eru į aš hemla­bśnašur hafi veriš ķ bįg­bornu įstandi žegar ašalskošun var fram­kvęmd tęp­um žrem­ur mįnušum fyr­ir slysiš.“

Frétt į mbl.is.                           

Athugasemd: Fjölmišill mį ekki orša žaš žannig aš „ašalskošun sé framkvęmd“. Viš framkvęmum ekki skošun į śtsżnispallinum. Ķ sögninni felst framkvęmd og žaš žarf ekki aš taka žaš fram. Žegar viš förum meš bķl ķ skošun merkir žaš aš sérfręšingar athuga hvort öryggisatriši bķlsins séu ķ lagi.

Ofangreint er gott dęmi um nafnoršastķlinn sem ręšur rķkjum ķ stjórnsżslu landsins og smitar inn ķ fjölmišla af žvķ aš sumir bera ekki kennsl į hann eša žykir hann gasalega flottur, minnir svo mikiš į ensku. Enskan er fallegt tungumįl en nafnoršastķllinn ķ ķslensku er ljótur og skašlegur rétt eins og kóvķtis veiran.

Heimild blašamannsins er skżrsla Rannsóknarnefnda samgönguslysa. Ķ henni segir:

… aš lķkur eru į aš hemlabśnašur hafi veriš ķ bįgbornu įstandi žegar ašalskošun var framkvęmd tępum žremur mįnušum fyrir slysiš.

Blašamašurinn afritar umhugsunarlaust texta Rannsóknarnefndarinnar. Vinnubrögšin eru ekki til fyrirmyndar. 

Tillaga: og aš lķk­ur eru į aš hemla­bśnašur hafi veriš ķ bįg­bornu įstandi viš ašalskošun tęp­um žrem­ur mįnušum fyr­ir slysiš.

4.

„Viš aušvitaš vitum ekkert um ašsóknina nęsta vetur …“

Frétt į blašsķšu 2 ķ Morgunblašinu 12.5.20.                           

Athugasemd: Žetta er röng oršaröš. Sögnin į aš vera į undan atviksoršinu til aš oršalagiš sé ešlilegt. Sé žvķ sleppt gerist ekkert alvarlegt, mįlsgreinin veršur alveg įgętlega skiljanleg.

Blašmenn taka upp orš višmęlandans og skrifa žau sķšar frį orši til oršs rétt eins og um gullaldarmįl sé aš ręša. Talmįl er annaš en ritmįl enda tafsa margir višmęlendur og lengja mįl sitt meš innskotssetningum eša oršum sem žeir myndu aldrei nota ef žeir sendu skrifleg svör.

Blašamanni ber aš lagfęra oršalag višmęlanda sķns. Hvers vegna? Vegna žess aš fréttir eiga aš vera į góšu og skiljanlegu mįli, laust viš rugliš sem oft einkennir talmįl. Margir višmęlenda blašamanna stressast óhjįkvęmilega og gefa sér ekki tķma til aš gaumgęfa oršaval sitt.

Tillaga: Viš vitum aušvitaš ekkert hver ašsóknin veršur nęsta vetur …

5.

„Žeir bišla žvķ til žingnefndarinnar aš hśn endurskoši įn tafar breytingartillögu sķna hvaš varšar skiptingu starfslauna …“

Frétt į ruv.is.                           

Athugasemd: Allir bišla, enginn óskar eftir, hvetur til, krefst, heimtar og svo framvegis. Slęmt žegar blašamenn bśa sér til stašlaš oršalag. Fjölbreytni er naušsynleg, grundvöllur fyrir góšum stķl.

„Hvaš varšar“ er žykir fķnna og stofnanalegra en forsetningin um. 

Landsžekktur kennari ķ MR įtti žaš til aš skjóta inn ķ tal sitt „aaah“ į ólķklegustu stöšum. Nemendurnir töldu skiptin og skellihlógu žegar met var nįš. Sama er meš verkalżšsrekandann sem segir af og til „emmm“ ķ śtvarps- og sjónvarpsvištölum. 

Til eru hlustendur sem segja skįl fyrir hvert „emmm“ en žeir eru hęttir aš hafa įfengi ķ glösum sķnum, žaš hefši leitt til ófarnašar.

Klisjur blašamanna og annarra skrifara eru margar. Ég hef stundum skrifaš žęr hjį mér. Žessar eru afar algengar:

  1. Um aš ręša
  2. Til stašar
  3. Žaš er
  4. Valkostur
  5. Ķtreka
  6. Kalla eftir
  7. Hvaš varšar 
  8. Bišla til
  9. Įkvaršanataka
  10. Višbragšsašilar
  11. Kynna til leiks

Tillaga: Žeir hvetja žingnefndina aš endurskoša įn tafar breytingatillögu sķna um skiptingu starfslauna …

6.

„Dvalarheimilinu var žvķ lokaš fyrir öllum lķkamlegum samskiptum viš umheiminn.“

Frétt į dv.is.                            

Athugasemd: „Lķkamleg samskipti viš umheiminn“ hljóta aš vera alveg rosaleg, aš minnsta kosti ef oršalagiš sé tekiš bókstaflega, 7,6 milljaršar jaršarbśa. Nei, svona talar enginn enda hefur blašamašurinn lķkast til flżtt sér heldur mikiš viš žżšinguna. Hallast heldur aš žvķ aš fljótfęrni valdi frekar en vankunnįtta. 

Oršalagiš er įn efa hrį žżšing śr ensku. Hśn gęti hafa veriš svona:

The residence was closed to all physical contact with the outside world.

Blašamanninum liggur svo mikiš į aš fara ķ kaffi aš hann mį ekki veriš aš žvķ aš velta fyrir sér oršalaginu. Allt mį bjóša lesendum enda ekki alltaf hįtt risiš į DV frekar en öšrum fréttamišlum.

Tillaga: Dvalarheimilinu var lokaš til aš vernda ķbśanna.


Senda śt sendingu, fylgja ķ fótspor dįinnar móšur, vera į München

Oršlof

Melta

Ķ nśtķmamįli mun vera algengast aš nota sögnina melta (e-š meš sér), t.d.: 

svo er um flest mįl, aš menn žurfa aš melta žau meš sér

og 

Žaš [bréf] hef eg nś veriš aš melta meš mér žessa dagana. 

Fyrirmynd žess eša hlišstęšu er aš finna ķ Brennu-Njįls sögu: 

Undarlega er yšur fariš er žér vegiš vķg žau, er yšur rekur lķtiš til, en meltiš slķkt og sjóšiš fyrir yšur, svo aš ekki veršur af.

Eirķkur Rögnvaldsson. Ķslenskt mįl. Morgunblašiš.

Athugasemdir viš mįlfar ķ fjölmišlum

1.

„Ég hef lifaš og hręrst ķ žessum smitsjśkdómum lengi.“

Fyrirsögn į blašsķšu ķ Morgunblašinu 9.5.20.                          

Athugasemd: Lengi er atviksorš sem viršist vera žarna į villigötum. Fyrirsögnin er stirš og fjarri žvķ aš vera ešlileg vegna žess aš atviksoršiš er į röngum staš. 

Berum saman fyrirsögnina og tillöguna hér fyrir nešan.  

Tillaga: Ég hef lengi lifaš og hręrst ķ žessum smitsjśkdómum.

2.

„Ķ vikunni tók Hęstiréttur Bandarķkjanna upp žį nżbreytni aš senda śt beina hljóšśtsendingu frį mįlflutningi viš réttinn …“

Frétt į blašsķšu 4 ķ Fréttablašinu 9.5.20.                          

Athugasemd: Žarna er sagt aš sendśt hljóšśtsending. Žetta er ómögulegt oršalag. Jafn vitlaust er aš blašamašurinn „skrifi fréttaskrif“. 

Tillaga: Ķ vikunni tók Hęstiréttur Bandarķkjanna upp žį nżbreytni aš śtvarpa frį mįlflutningi viš réttinn …

3.

„Illu heilli smitašist sonur žeirra af barnaveiki og nokkrum mįnušum sķšar fylgdi litli drengurinn ķ fótspor móšur sinnar.“

Frétt į blašsķšu 3 ķ Fréttablašinu, Helgin, 9.5.20.                          

Athugasemd: Oršalag veršur aš vera viš hęfi. Ķ fréttinni segir frį móšur sem dó. Blašamašurinn orša žaš žannig aš sonur hennar hafi „fylgt ķ fótspor hennar“. Hér er hrikalega illa aš orši komist, raunar heimskulega.

Sį sem aldrei hefur lesiš sér til gagns getur varla skrifaš góšan texta. 

Blašamašur į ekki aš nota klisjur, mįlshętti, orštök eša oršalag sem hann skilur ekki. Best er aš skrifa einfalt mįl, foršast skrśšmęlgi.

Tillaga: Illu heilli smitašist sonur žeirra af barnaveiki og nokkrum mįnušum sķšar litli drengurinn.

4.

„Margir hafa į lišnum įrum gagnrżnt dagskrįrgerš RŚV. Sama fólkiš stjórnar sömu žįttunum įr eftir įr įn endurnżjunar. Žęttir um Jśróvisjónkeppni sem ekki var haldin hljóta aš žagga nišur ķ slķkum óįnęgjuröddum.“

Pistill į baksķšu Fréttablašsins 9.5.20.                          

Athugasemd: Kaldhęšni er list sem fįir kunna. Sį sem skrifar ofangreint er afskaplega vel mįli farinn.

Ķ pistlinum segir:

Vonandi veršur framhald į žessari stefnu og RŚV fjalli um fleiri ekki-višburši. Žaš hefur góš įhrif į žjóšarsįlina žegar Ķsland sigrar ķ hverri ekki-keppninni į fętur annarri. Allir gręša. Ekki-keppni er mun ódżrari og fyrirhafnarminni en raunveruleg keppni. Ķ heimi sżndarveruleikans er allt hęgt.

Hér er ekkert ofsagt.

Tillaga: Engin tillaga.

5.

„Į Al­ex­and­erplatz ķ Berlķn ķ gęr voru um 1200 manns sam­an­komn­ir ķ mišju sam­komu­banni til žess aš mót­męla, ein­mitt, sam­komu­banni.“

Frétt į mbl.is.                          

Athugasemd: Skrżtiš žetta innskotsorš, atviksoršiš einmitt. Žaš hefur engan tilgang nema hugsanlega žann aš blašamašurinn hafi viljaš hnykkja į aš žarna hafi samkomubanni veriš mótmęlt og žaš ķ mišju samkomubanni. Eša žį aš honum hafi žótt žetta fyndiš. Okkur lesendum kemur ekki viš hvaš blašamanni finnst.

Mįlsgreinin er įgęt innskotsins. Lesandinn skilur įgętlega hversu furšuleg žessi mótmęli hafa veriš. Hins vegar hefši fréttin mįtt vera betur skrifuš.

Ķ fréttinni segir:

Mestu mót­męl­in uršu ķ Stutt­g­art, žar sem fleiri žśsund­ir komu saman, og sömu­leišis voru tald­ir 3000 į Marķu­torgi į München.

Venjulegast er sagt ķ borg, ekki į borg, nema žvķ ašeins aš žetta sé stašbundinn talsmįti ķ/į München sem viš almenningur žekkjum ekki. Hér heima žekkist žetta um ķslenskar stórborgir. Fólk mun til dęmis bśa į Siglufirši en ķ Ólafsfirši. Fyrir skömmu fengum viš aš vita aš sjśklingar eru į öndunarvél en ekki ķ öndunarvél.

Tillaga: Į Al­ex­and­erplatz ķ Berlķn ķ gęr voru um 1200 manns ķ mišju sam­komu­banni og mót­męltu sam­komu­banni.


Rekstrarašilar, savetravel teymiš og skjalfestur grunur

Oršlof

Mįlmengun

Žetta er hęttan viš langar mįlsgreinar meš innskotum žar sem langt er į milli falloršs og fallvalds - fólki hęttir til aš missa žrįšinn og gleyma hvaš hangir saman.

Eirķkur Rögnvaldsson į Facebook. 

Athugasemdir viš mįlfar ķ fjölmišlum

1.

Rekstrarašilar fagna žvķ aš fį aš opna aftur.“

Undirfyrirsögn į blašsķšu 4 ķ Morgunblašinu 5.5.20.                           

Athugasemd: Ašili viršist vera einhvers konar hlutlaust orš, „hvorki né“, eins og einhver sagši, eiginlega stofnanamįllżska og žvķ žykir mörgum fķnt aš nota žaš.  

Į mįliš.is segir um oršiš „ašili“:

Einstaklingur, fyrirtęki, félag eša stofnun sem į hlut aš eša tengist samningi, samtökum, įkvöršun, deilu eša višskiptum.

Sem sagt, sķst af öllu hnitmišuš merking. Žar er lķka varaš viš oršinu „ašili“:

Athuga aš ofnota ekki oršiš ašili.
Fremur: tveir voru ķ bķlnum, sķšur: „tveir ašilar voru ķ bķlnum“. 
Fremur: sį sem rekur verslunina, sķšur: „rekstrarašili verslunarinnar“.

Vissulega er freisting aš nota oršiš „rekstrarašili“. Oft er erfitt aš finna eitt nafnorš yfir sum hugtök. Takist žaš ekki er betra aš nota fleiri orš.

TillagaEngin tillaga.

2.

31 er ķ sóttkvķ į Akranesi eftir aš smit greindist hjį nemanda ķ Heišarskóla ķ Hvalfjaršarsveit.“

Frétt į ruv.is.                            

Athugasemd: Hvergi byrja blašamenn setningu į tölustöfum. Tölustafir ķ upphafi setningar er aušvitaš bölvašur sóšaskapur vegna žess aš grundvallarmunur er į bókstöfum og tölustöfum. Į flestum tungumįlum er skrifašur stór stafur į eftir punkti sem og viš upphaf setningar. Stór tölustafur hins vegar er ekki til. Flestir gera sér grein fyrir žvķ aš žetta getur skapaš rugling.

Fréttamašur Rķkisśtvarpsins hefši svo sem getaš haft žessa mįlsgrein svona:

31 er ķ sóttkvķ į Akranesi eftir aš smit greindist hjį 1 nemanda ķ Heišarskóla ķ Hvalfjaršarsveit.

Žetta er herfilega ljótt en blašamašurinn skrifaši ekki svona sem sżnir aš honum er ekki alls varnaš.

Fyrirsögni fréttarinnar er svona:

Eitt smit ķ Hvalfjaršarsveit sendi 28 ķ sóttkvķ.

Samręmisins vegna hefši blašamašurinn įtt aš hafa hana svona:

1 smit ķ Hvalfjaršarsveit sendi 28 ķ sóttkvķ.

En žaš gerši hann ekki heldur sem styšur žaš aš honum er żmislegt til lista lagt žó hann klikki į grundvallaratrišinu. Hann ętti samt aš vita aš smit er bara smit, sendir engann ķ sóttkvķ. Ašrir sjį um žaš.

Yfirleitt er reglan sś aš lęgri tölur eru skrifašar meš bókstöfum en žęr hęrri meš tölustöfum. Sumir skrifa allt meš bókstöfum sem er lęgra en eitt hundraš. Višmišanir geta veriš ólķkar.

Tölustafir ķ fréttinni męttu hafa veriš fęrri.

Tillaga: Žrjįtķu og einn er ķ sóttkvķ į Akranesi eftir aš smit greindist hjį nemanda ķ Heišarskóla ķ Hvalfjaršarsveit.

3.

„… um aš stofna sķšar į įrinu „feršasvęši“ į milli rķkjanna tveggja, žar sem žegnar rķkjanna gętu feršast įn žess aš žurfa aš bķša ķ sóttkvķ ķ fjórtįn daga.“

Frétt į blašsķšu 11 ķ Morgunblaš 6.5.20.                         

Athugasemd: Margir įtta sig ekki į žvķ aš nįstaša eša klifun er stķlbrot og meš henni er textinn aumlegur og leišinlegur fyrir lesandann.

Į mįliš.is segir:

KLIFUN felur žaš ķ sér aš endurtaka einhver orš eša endurtaka einhverja hugsun meš nżjum oršum. Endurtekningin vķsar žį aftur til žess sem fram var komiš. Klifun er einnig vel žekkt ķ skįldskap. [enska] anaphora

Į vef Wikipedia segir:

Nįstaša er žaš žegar sömu oršin (eša samskonar oršhlutar) standa žétt saman ķ texta og virka sem ofklifun. Endurtekningar ķ texta geta veriš stķlbragš, en oftast er nįstaša lżti į texta. Hęgt er aš foršast nįstöšuna, t.d. meš skipulagšri notkun fornafna og samheita.

Mįlsgreinin ķ Mogganum er ekki góš.

Tillaga: Engin tillaga.

4.

„Eins og įšur minnum viš į Travel Conditions kortiš okkar.“

Feršamįlastofa, vikulegur upplżsingapóstur.                        

Athugasemd: Feršamįlastofa sendir śt tölvupóst sem er bęši į ķslensku og ensku. Verra er žó aš ķslenski hlutinn er į ķslensku- og enskublendingi.

Höfundurinn minnir į kortiš sem hann kallar „Travel Conditions kortiš okkar“. Af hverju er kortiš ekki meš ķslensku heiti, aš minnsta kosti fyrir Ķslendinga?

Vegageršin gefur śt kort um fęrš og vešur, sjį hér. Į žvķ er sżnd fęrš um allt land. Stofnunin į aušvitaš heišur skilinn fyrir kortiš sem og vefmyndavélar į žjóšvegum. Kortiš ber ekki heitiš „travel conditions kort“ eins og lįgkśran hjį Feršamįlastofu.

Ķ póstinum segir:

Žaš er hinsvegar mikil bleyta ķ nįttśrunni og mikilvęgt aš halda sig į stķgum žegar gengiš er um.

Žetta er nś meira rugliš. „Bleyta ķ nįttśrunni“  „žegar gengiš er um“. Hverjir tala svona? Viš hvaša stķga er įtt? Sumir göngustķgar eru blautir og forugir. Vķšast eru engir göngustķgar.

Vešurspįin nęstu daga er frekar tķšindalaus. Naušsynlegt samt aš fylgjast alltaf vel meš vešurspįm žvķ žęr breytast hratt.

Žetta er stórskrżtiš oršalag. Lķklega er įtt viš aš ekkert sé aš vešri nęstu daga. Žaš er einfaldlega rangt. Spįš var slyddu sumstašar, frosti vķša og jafnvel roki. Oršalagiš er eins og talaš sé nišur til lesandans, hann viti ekkert, skilji ekkert og žvķ er hann nęrri žvķ matašur į upplżsingum sem allir vita.

Margt furšulegt er skrifaš ķ póstinn og ekki veitti af gagnrżnum yfirlestri.

Höfundurinn segir ķ lokin:

Meš kvešju frį Safetravel teyminu.

Žetta er aumt. Žeir sem senda śt texta eiga aš sjį sóma sinni ķ žvķ aš hafa hann alfariš į ķslensku.

Tillaga: Engin tillaga.

5.

„Lögregla vill meina aš Manshaus hafi drepiš stjśpsystur sķna …“

Frétt į visir.is.                            

Athugasemd: Skrżtiš oršalag. Skyldi blašamašurinn ekki eiga viš aš lögreglan haldi žessu fram, fullyrši.

Į vef norska rķkisśtvarpsins, NRK, segir:

Politiet mener Manshaus drepte stesųsteren fordi hun ikke var etnisk norsk.

Fagnašarefni er aš blašamašurinn skilur eitthvaš ķ norsku sem er fallegt tungumįl. Hér gildir žaš sem segir um žżšingar śr ensku; ekki žżša beint žó oršin séu kunnuglegt. Miklu betra er aš žżša žannig aš innihaldiš komist til vel til skila į ešlilegu ķslensku mįli.

Tillaga: Lögregla fullyršir aš Manshaus hafi drepiš stjśpsystur sķna …

6.

„… renni litl­um stošum und­ir skjalfest­an grun [n. siktel­se] um mann­drįp eša hlut­deild ķ mann­drįpi.“

Frétt į mbl.is.                            

Athugasemd: „Skjalfestur grunur“ er hvorki norska né ķslenska, bara bull. Grunur er bara grunur hvort sem hann er oršašur upphįtt eša skrifašur į blaš.

Į vef  norska rķkisśtvarpsins, NRK, segir:

En av lagdommerne mente at det samlede bevisbildet gjųr at det foreligger skjellig grunn til å mistenke Hagen.

Varla heldur blašamašurinn aš „skjellig“ žżddi „skjalfestur“. Žaš er kolrangt. Oršiš merkir žaš sem er skynsamlegt eša hafiš er yfir vafa.

Tillaga: Engin tillaga.

7.

Žaš var ungur mašur sendur ķ sveit ķ žegar hann var nķu įra gamall.“

Grein į blašsķšu 15 ķ Morgunblašinu 8.5.20.                           

Athugasemd: „Žaš“ hvaš? Žetta „žaš“ kallast gervifumlag, leppur. Žeir sem nota žaš mikiš er ekki góšir pennar, slakir ķ stķl. Leppurinn er afspyrnu ljótur og fer yfirleitt illa ķ skrifušu mįli. Yfirleitt tökum viš ekki eftir honum ķ talmįli. Til dęmis; „Žaš er nś žaš“. „Žaš er blessuš blķšan.“

Var ungi mašur sendur ķ sveit, ķ sveitabę?

Hugtakiš aš fara ķ sveit, vera ķ sveit er fast ķ mįlinu. Įtt er viš aš börn og unglingar dveljist sumarlangt ķ sveit og sinni almennum störfum, lęri į lķfiš.

Lķklega į höfundurinn viš aš ungi mašurinn hafi veriš „sendur ķ sveit“ sem var žó ekki sveit heldur dvöl ķ bęjarfélagi. Hann var žvķ ekki „ķ sveit“ eins og viš sem vorum ķ sveit.

Oršalagiš er klśšur sem og mest öll greinin, einfeldningslega skrifuš sem vekur furšu žvķ höfundurinn er yfirleitt nokkuš góšur skrifari.

TillagaEngin tillaga.

8.

Einna įhuga­veršasta lyfiš viš Covid-19 um žess­ar mund­ir er …“

Fyrirsögn į mbl.is.                            

Athugasemd: Lyf er nafnorš ķ hvorugkyni. Žvķ er talaš um eitt lyf.

Aftur į móti segir į mįliš.iseinna geti veriš atviksorš:

notaš meš efsta stigi lżsingarorša og atviksorša: į mešal (žeirra bestu, verstu o.s.frv.)

mér finnst blįi sófinn einna fallegastur
styttan minnir einna helst į tröllskessu
henni lķkar einna best viš sögukennarann

Af žessu leišir aš ofangreint oršalag er ekki rangt sé žaš hugsaš eins og segir į mįliš.is.

Hins vegar er žetta ekki įferšarfalleg fyrirsögn, eiginlega stķllaust og ruglingsleg. Betur hefši fariš į žvķ aš orša fyrirsögnina eins og segir ķ tillögunni.

Tillaga: Eitt įhuga­veršasta lyfiš viš Covid-19 um žess­ar mund­ir er …

 


Skuldum breytt ķ lausafé, lęrisveinn og koma landi į lappirnar

Oršlof

Mįlmengun

Sś įrįtta fęrist mjög ķ vöxt ķ ręšu, frįsögn og samtali aš sį er oršiš hefur segir, sennilega aš segja višmęlanda sķnum, „žś veist „ Mér veršur žį oftar en ekki spurn; hvurn fjandann? Til hvers aš segja mér eitthvaš sem ég veit?

Eitt sinn var alžingismašur į nefndarfundi og virtist ętla aš spyrja gest fundarins, en flutti fyrst langa og óskiljanlega ręšu, žar sem „žś veist“ kom fyrir nķu sinnum, en svo kom spurningin; mér langar aš spyrja.

Rįšherrar koma ķ sjónvarpsžętti og troša inn „žś veist“, sennilega vegna žess aš hugsun er ķ ólagi, oftar en tölu veršur į komiš.

Og Rotary- og Lionsfundir eru svipušu marki brenndir; ręšumenn segja „žś veist“.

„Hvern fjandann veit ég?“

Sennilega er „žś veist „ til aš tjį yfirburšažekkingu į ķslensku, ellegar er sagt „you know“. Ef til vill er ég gamall gešvondur karl, en ég į minn rétt žegar mįlmengun skekur eyru.

Vilhjįlmur Bjarnason. Morgunblašiš 30.4.20, blašsķša 34.

Athugasemdir viš mįlfar ķ fjölmišlum

1.

„Til aš žrauka žarf félagiš aš breyta 1,2 milljöršum dollara […] af skuldum ķ lausafé …“

Frétt į visir.is.                           

Athugasemd: Fréttin fjallar fjįrhagsvanda norska flugfélag Norwegian. Fullyrt er aš breyta žurfi skuldum ķ lausafé. Von er aš lesendur reki upp stór augu. Hvernig er žaš hęgt?

Svariš er einfalt, žetta er ekki hęgt. Blašamašurinn skilur ekki žaš sem hann er aš skrifa um. 

Ķ heild er mįlsgreinin svona:

Til aš žrauka žarf félagiš aš breyta 1,2 milljöršum dollara, sem samsvarar um 175,2 milljöršum ķslenskra króna, af skuldum ķ lausafé auk žess sem stęrstur eignarhluti ķ félaginu mun vera ķ höndum skuldabréfahafa og leigusala, verši ašgeršapakkinn samžykktur af hluthöfum og skuldareigendum.

Žetta er illa skrifaš. „Skuldareigendur“ eru venjulega kallašir lįnadrottnar eša kröfuhafar. Žeir eiga ekki neinn hlut ķ félaginu en eiga kröfu į žaš vegna lįna eša leigu. 

Heimildin er vefsķša Reuters og žar segir:

The carrier may run out of cash by mid-May unless its plan, which involves a swap of up to $1.2 billion of debt into equity and hands over most of the ownership of the firm to lessors and bondholders, is approved by creditors and shareholders.

Ķ stuttu mįli segir Reuters aš breyta eigi 1,2 milljöršum dollara ķ hlutafé, ekki lausafé. Ķ žvķ liggur alvarlegasta villa blašamanns Vķsis. 

Į vef Rķkisśtvarpsins er frétt um Norwegian og žar segir:

Lokafrestur lįnadrottnar Norwegian til aš samžykkja breyta lįnum ķ hlutafé er runninn śt įn žess aš nišurstaša liggi fyrir. Samžykki žeir žaš ekki blasi gjaldžrot viš.

Fréttamašurinn fer rétt meš. Ekki sį į Vķsi. 

Tillaga: Engin tillaga.

2.

„Er Heim­ir sagšur vera meš hęrri laun en lęri­sveinn sinn Aron Ein­ar Gunn­ars­son, sem leik­ur meš lišinu.“

Frétt į mbl.is.                           

Athugasemd: Heimir Hallgrķmsson er menntašur tannlęknir og er lķka žjįlfari Al-Ar­abi ķ Kat­ar. Meš sama liši leikur Aron Einar. Ķ ljósi oršalagsins get ég mér žess til aš hann lęri jafnframt tannlękningar hjį žjįlfara lišsins.

Aušvitaš er kennarinn meš hęrri laun en lęrisveinninn žar sem hann bęši kennir og žjįlfar. Annaš hvort vęri žaš nś.

Annars er fréttin ekki nógu góš. Lesandinn žarf aš geta sér žess til hvaš Heimir er aš kenna lęrisveini sķnum.

Best aš sleppa allri kaldhęšni. Blašamašurinn fęr falleinkunn fyrir aš kalla leikmann lišs lęrisvein. Hann er žaš ekki, žetta er žvķlķkt bull aš engu tali tekur. Aron er leikamašur ekki lęrisveinn. Blašamašurinn hefur ekkert leyfi til aš breyta ķslensku. Er hann kannski lęrisveinn Davķšs Oddssonar? Sé svo ętti hann aš taka skrif lęriföšur sķn sér til fyrirmyndar.

TillagaHeimir er sagšur vera meš hęrri laun en Aron Einar Gunnarsson sem leikur meš lišinu.

3.

Hafa sett į ķs mörg verkefni.“

Fyrirsögn į visir.is.                           

Athugasemd: Žetta er skrżtin oršaröš ķ setningu. Engin talar svona, enginn skrifar svona. Hvernig stendur žį į žvķ aš blašamašurinn gerir žetta?

Orštakiš „aš setja eitthvaš į ķs“ merkir aš geyma eša fresta einhverju. 

Yfirleitt hefur fólk žaš į tilfinningunni hvernig eigi aš tala og skrifa ķslensku, viš žurfum ekki fręšilegar skilgreiningar į framsetningu mįls. Enginn meš sęmilega mįlkennd žarf aš kunna skil į frumlagi, andlagi, germynd eša vištengingarhętti. Syndur mašur grķpur ósjįlfrįtt sundtökin falli hann ķ vatn.

Yfirleitt er męlt meš žvķ aš skrifa einfalt mįl, ekki nota orštök og mįlshętti sem skrifarinn skilur ekki til fulls. Hér hefši til dęmis veriš tilvališ aš segja aš mörgum verkefnum hafi veriš frestaš.

Furšulegt er aš enginn ķ ritstjórninni skuli leišbeina blašamanninum sem greinilega er ekki vanur skrifum.

Tillaga: Mörg verkefni hafa veriš sett į ķs.

4.

Sonurinn nefndur ķ höfuš lękna sem björgušu lķfiš Boris.

Fyrirsögn į visir.is.                           

Athugasemd: Fljótfęrnin er aš gera śt af viš suma blašamenn. Žeim leišist lķklega svo mikiš aš žeir gera hvaš sem er til aš komast ķ kaffi. Enginn  blašamašurinn meš sjįlfsviršingu les yfir skrif félaga sinna og leišbeina. Öllum er alveg sama um lesendur. 

Tillaga: Sonurinn nefndur ķ höfuš lękna sem björgušu lķfi Borisar.

5.

„En ég finn einnig fyr­ir mik­ill žörf fyr­ir aš koma landinu aft­ur į lappirn­ar, halda įfram eins og viš erum fęr um og ég er sann­fęršur um aš viš kom­umst žangaš.“

Frétt į mbl.is.                          

Athugasemd: Ofangreint er grautmįttlaus žżšing śr ensku.

Į vef BBC segir:

But I am also driven by an overwhelming desire to get our country as a whole back on its feet, healthy again, going forward in a way that we can and I’m very confident we’ll get there.

Blašamašurinn žżšir samviskusamlega og nišurstašan veršur mįlsgrein sem byggir į nafnoršum ekki sagnoršum, sem sagt enskt oršalag. „Back on its feet“ er žżtt svona; „koma landinu aftur į lappirnar“. Žvķlķk andleg flatneskja, lįgkśra.

Oršalagiš „we’ll get there“ er ekki hęgt aš žżša beint. Žaš sem višmęlandinn į viš er aš markmišinu verši nįš, ekki žannig aš fariš verši ķ strętó frį einum staš til annars. 

Tillaga: Mér finnst mikilvęgast aš koma landinu aftur į réttan kjöl, žjóšin nįi heilsu. svo viš getum haldiš įfram og ég er sannfęršur um aš okkur tekst žaš.


Byrja aš deyja, félagsforšun og undir rannsókn

Oršlof

Stakyrši

Eitt einkenna ķslenskrar tungu er hve flókin hśn er og stafar žaš ekki sķst af hvers kyns óreglu og undantekningum į sviši beygingar- og setningafręši. 

Prófessor Hans heitinn Kuhn benti žeim sem žetta ritar į žetta ķ byrjun įttunda įratugar sķšustu aldar og taldi hann aš miklu erfišara vęri aš lęra ķslensku en önnur mįl sem hann žekkti en žaš mętti einmitt rekja til undantekninganna. 

Į alllangri starfsęvi tel eg mig hafa sannreynt aš Hans Kuhn hafši rétt fyrir sér. 

Ķ flestum mįlum er žaš svo aš litlir beygingarflokkar deyja drottni sķnum en ķ ķslensku er žvķ į annan veg hįttaš, fjölmörg orš eru stakyrši ķ žeim skilningi aš ekkert orš beygist eins, t.d. alin, dagur, guš og megin. Sama er upp į teningnum į sviši setningafręši. […]

Jón G. Frišjónsson. Mįlfarsbankinn.

Athugasemdir viš mįlfar ķ fjölmišlum

1.

„… og aš śtlit sé fyrir aš margir séu byrjašir aš deyja į heimilum sķnum.“

Frétt į visir.is.                          

Athugasemd: Sį sem er „byrjašur aš deyja“ hlżtur meš öšrum oršum aš liggja banaleguna. Oršalagiš er frekar kjįnalegt. Meš sögninni aš deyja er varla hęgt aš nota byrja. Veriš getur aš einhver sé aš byrja aš smķša hśs, byrja aš taka til, byrja ęfingar.

Ķ heimildinni Ap News segir:

… a growing number of victims are now dying at home.

Žarna segir ekkert um aš fólk sé „byrjaš aš deyja“, ašeins aš fólk sé aš deyja ķ heimahśsum.

Tillaga: … og aš śtlit sé fyrir aš margir séu aš deyja į heimilum sķnum.

2.

„Aušjöfurinn Elon Musk var haršoršur gagnvart félagsforšun og …“

Frétt į visir.is.                          

Athugasemd: Var mašurinn ekki hašroršur um félagsforšun? Stundum er ekkert eitt réttast. Smekkur skiptir mįli. 

Gagnvart er forsetning rétt eins og um. Oršiš var upphaflega gagnveršur, žaš er į móti eins og segir ķ Mįlfarsbankanum. Nokkur dęmi eru tilgreind žar en svo segir:

Ķ tilgreindum dęmum öllum viršist merking forsetninganna gagnvert, gagnvart vera bein, žaš er andspęnis; į móti, en ķ sķšari alda mįli hefur merkingin breyst. 

Męlt er meš žvķ aš lesendur kynni sér nįnar žaš sem Jón G. Frišjónsson segir žarna ķ Mįlfarsbankanum.

Tillaga: Aušjöfurinn Elon Musk var haršoršur um félagsforšun og …

3.

„Félagsforšun“

Nżyrši um lįgmarksfjarlęgš milli fólks vegna smits.                          

Athugasemd: Félagsforšun er afar stirt orš. Ekkert jįkvętt ķ žvķ eša hjįlplegt. Engu er lķkar en aš ętlunin sé aš mašur eigi aš foršast félagsskap annarra en žaš er ekki svo.  

Stundum finnst manni aš nżyrši eša nżtt oršalag sem nęr hljómgrunni mešal almennins sé samiš af einhverjum meš takmarkašan oršaforša eša lķtinn mįlskilning. Nefna mį orš eins og „įbreiša“ (notaš um śtgįfu tónverka), „njóttu dagsins“, „tķmapunktur“ og fleira dót.

Į Nżyršavef Stofnunar Įrna Magnśssonar eru žessi samheiti gefin:

fjarlęgšarmörk, félagsleg fjarlęgš, bil, bil į milli fólks, fįrżmi, félagsbil, félagsfjarlęgš, félagsfjęrni, félagsforšun, félagsgriš, félagsnįnd, fjarrżmi, fjarstaša, fjarstęša, frįkvķ, frįvist, frįvķgi, frišrżmi, heilsurżmi, hęfileg fjarlęgš, lżšhelgi, lżšrżmi, mannhelgi, millibilsįstand, nįndarmörk, nįunganįnd, olnbogarżmi, rżmi, rżmisfirš, rżmisforšun, rżmisnįnd, rżmistóm, samskiptafjarlęgš, seiling, smitbil, smitfirš, smithelgi, smitnįnd, smitrżmd, snertibil, snertilaust svęši, sóttvarnabil, sóttvarnafjarlęgš, sżkingarfjarlęgš, sżkingarmörk, tveggja metra reglan, tveggjaseilingahaf, vištalsbil, vķšisfjarri, nįndarbil, nįlęgšarbann

Mér finnst žessi žrjś betri en „félagsforšun“:

    1. nįndarbil
    2. nįndarmörk
    3. heilsurżmi

Oršin taka į svokallašri tveggja metra reglu, eru frekar jįkvęš, en ekki er ętlunin aš koma ķ veg fyrir öll samskipti eins og hiš kaldranalega orš „félagsforšun“.

Tillaga: Nįndarbil.

3.

„Kennari er nś undir rannsókn fyrir aš öskra į nemendur og …“

Frétt į dv.is.                          

Athugasemd: Hvaš er įtt viš meš oršalaginu “aš vera undir rannsókn“? Skyldi žetta vera žżšing śr ensku? Ju, ég og fleiri sem horfa alltof mikiš į leynilöggumyndir ķ sjónvarpi eša bķó könnumst viš enska oršalagiš:

Teacher is now under investigation for screaming at students and …

Blašamašurinn žżšir hvert einast orš og hvikar hvergi frį röšun žeirra. Žetta er ensk ķslenska. Į ķslensku er ekki hęgt aš segja aš konan ķ fréttinni sé „undir rannsókn“. Žó er hęgt aš nota segja aš fólk liggi undir grun.

Leyfum okkur aš žżša merkinguna į ķslenskum, hristum af okkur hlekkina.

Tillaga: Lögreglan er aš rannsaka konu sem öskraši į nemendur og …

4.

„Ekkert bendi til žess į žessum tķmapunkti aš andlįtiš hafi boriš aš meš saknęmum hętti.“

Frétt į visir.is.                           

Athugasemd: Žaš er ljóta oršiš žessi „tķmapunktur“. Hér freistast blašamašurinn til aš nota žaš og žar af leišandi lendir hann ķ nįstöšu meš žess og žessum.

Ég kalla oršiš „tķmapunkt“ ljótt vegna žess aš žaš er eiginlega vita gagnslaust og žar aš auki mikiš notaš af blašamönnum. Ķ flestum tilvikum mį sleppa oršinu, rétt eins og gert er hér fyrir nešan. Merking mįlsgreinarinnar breytist ekki hętis hót.

Tillaga: Ekkert bendi til žess aš andlįtiš hafi boriš aš meš saknęmum hętti.


Byrja aš deyja, forša gjaldžrotum og vęrukęrt śthverfi

Oršlof

Trufla

Trufla s. (18. öld) ’ónįša; rugla,…’. To. [tökuorš?] ęttaš śr fr. troubler, sbr. e. trouble []

Ferill žessa to. inn ķ ķsl. er ekki fullljós, e.t.v. hefur žaš borist um e.; fęr. trupult ’flókiš, erfitt’ og trupulleiki ’erfišleiki, vandręši’ eru lķkl. af žessum sama toga. 

Af so. trufla eru leidd no. trufl h. og truflun kv. ’ónįšun; ruglingur, ruglun’.

maldid.is.

Athugasemdir viš mįlfar ķ fjölmišlum

1.

„… og aš śtlit sé fyrir aš margir séu byrjašir aš deyja į heimilum sķnum.“

Frétt į visir.is.                          

Athugasemd: Sį sem er „byrjašur aš deyja“ hlżtur aš liggja banaleguna. Oršalagiš ķ fréttinni er ekki gott. Notuš er sögnin aš byrja til aš tįkna nśtķš sem er furšulegt. Nśtķš er bara nśtķš.

Ķ heimildinni Ap News segir:

… a growing number of victims are now dying at home.

Žarna segir ekkert um aš fólk sé „byrjaš aš deyja“, ašeins aš fólk sé aš deyja ķ heimahśsum (e. „dying“, lżsingarhįttur nśtķšar; deyjandi).

Tillaga: … og aš śtlit sé fyrir aš margir séu aš deyja į heimilum sķnum.

2.

„Ķ žvķ skyni aš tryggja réttindi launafólks og forša gjaldžrotum …“

Fréttatilkynning frį forsętisrįšuneytinu 28.4.20.                        

Athugasemd: Sögnin aš forša merkir samkvęmt oršabókinni aš bjarga, koma undan, koma ķ burtu. Rķkisstjórnin ętlar ekki aš aš „bjarga gjaldžrotum“ heldur aš foršast žau, afstżra žeim, koma ķ veg fyrir gjaldžrot.

Hęgt er aš forša manni frį gjaldžroti en gjaldžrotinu er ekki foršaš vegna žess aš žaš er hugtak.

Tillaga: Ķ žvķ skyni aš tryggja réttindi launafólks og afstżra gjaldžrotum …

3.

„Nżi iP­hone sķminn męttur ķ verslanir hér­lendis.“

Frétt į frettabladid.is.                         

Athugasemd: Daušir hlutir geta ekki mętt vegna žess aš sögnin aš męta merkir aš hitta annan. Fólk mętir į einhvern staš og jafnvel mętist į förnum vegi.

Blašamašur sem segir aš sķmi sé męttur į einhvern staš“ hefur ekki góšan skilning į ķslensku mįli. Svona fer illa ķ ritmįli.

Tillaga: Nżi iP­hone sķminn kominn ķ verslanir hér­lendis.

4.

„… 68 įra gömul heimavinnandi hśsmóšir i vęrukęru śthverfi austan Óslóar, hefši horfiš.“

Frétt į ruv.is.                          

Athugasemd: Samkvęmt oršabókinni merkir lżsingaroršiš vęrukęr žann sem er latur. Eflaust mį halda žvķ fram aš oršiš geti lķka įtt viš žann sem vill lįta fara vel um sig, hafa žaš nįšugt. Hugsanlega į blašamašurinn viš žaš. Sé svo hefši hann įtt aš nota annaš orš sem henta betur. 

Ķ fréttinni er sagt aš śthverfiš ķ Ósló sé „vęrukęrt“. Betra er aš segja žaš frišsęlt. 

Furšulegt aš villuleitarforritiš skuli ekki hafa fundiš aš žvķ aš žarna er „i“ ķ staš forsetningarinnar ķ.

Tillaga: … žį 68 įra gömul heimavinnandi hśsmóšir ķ frišsęlu śthverfi austan Óslóar, hefši horfiš.

5.

Stórslysi foršaš žegar risahola myndašist į žjóšveginum.“

Fyrirsögn į ruv.is.                          

Athugasemd: Oršalagiš aš „forša slysi“ gengur aftur, aftur og aftur. Slysum veršur ekki „foršaš“ heldur er reynt af alefli aš koma ķ veg fyrir žau, afstżra žeim.

Foršumst slysin.

Tillaga: Stór hola į žjóšveginum hefši getaš valdiš stórslysi.


Daušarefsing fyrir börn, eignmašur sinn og snśa į haus

Oršlof

Gżgur eša gķgur

Oršiš gżgur merkir: skessa, en oršiš gķgur merkir yfirleitt: eldgķgur.

Mįlfarsbankinn.

Athugasemdir viš mįlfar ķ fjölmišlum

1.

Sam­bönd­in mķn og bśag­aršur­inn minn halda mér heil­um ķ höfšinu.“

Fyrirsögn į mbl.is.                         

Athugasemd: Mįlsgreinin er ekki skżr. Hvaša sambönd er įtt viš? Hvaš er aš vera heill ķ höfšinu? Er hęgt aš vera hįlfur ķ höfšinu? Įšur en lengra aš haldiš ķ śtśrsnśningum er betra aš draga žį įlyktun aš blašamašurinn sé góšur ķ ensku en slakur ķ ķslensku.

Keep me whole in the head.

Žannig gęti oršalagiš veriš į ensku og žar veršur blašamanninum fótaskortur. 

Ķ fréttinni segir:

Hann seg­ir aš žaš hafi veriš óžęgi­legt žegar fjöl­mišlar fjöllušu um aš hann vęri bś­inn aš vera, en gat lifaš meš žvķ aš eig­in sögn. 

Ef til vill var žetta svona į ensku:

He says it was uncomfortable when the media said he was finished but he could live with it.

Sé žetta svo er žżšingin ekki góš. Enska oršasambandiš „to live with it“ er vissulega hęgt aš žżša frį orši til oršs. Hins vegar merkir žaš frekar aš mašurinn hafi sętt sig viš ummęlin, žau hafi ekki truflaš hann jafnvel aš žau hafi ekki skipt hann neinu mįli.

Tillaga: Engin tillaga.

2.

„Yfirvöld ķ Sįdķ-Arabķu hafa afnumiš daušarefsingu fyrir börn.“

Frétt į visir.is.                         

Athugasemd: Ķ Sįdi-Arabķu eru börn tekin af lķfi vegna glępa. Ofmęlt er aš daušarefsingar séu „fyrir börn“. Hér hefši blašamašurinn įtt aš hugsa sig um og orša setninguna betur. 

Żmislegt er fyrir börn. Leikföng eru fyrir börn. Żmis konar nįmsefni er fyrir börn. Žrķhjól eru til fyrir börn. Sandkassar eru fyrir börn. Daušarefsingar eru ekki „fyrir börn“. 

Tillaga: Yfirvöld ķ Sįdi-Arabķu eru hętt aš refsa börnum meš lķflįti.

3.

„Ķslend­ing­arn­ir sem skara fram śr ķ śti­vist.“

Fyrirsögn į mbl.is.                          

Athugasemd: Blašamašur Moggans birtir myndir af nķu manns og leyfir sér aš segja aš žeir skari fram śr ķ śtivist. 

Aušvitaš er žaš tóm vitleysa. Ég gęti aušveldlega tališ upp meš nafni meira en eitt hundraš manns sem stunda śtivist og eru sķst af öllu eftirbįtar žeirra nķu sem eru į myndunum į vefsķšu Moggans.

Fyrirsögnin er einfaldlega vanhugsuš og flokkast sem oflof. Fólkiš į myndunum mun įbyggilega ekki taka ummęlunum fagnandi žó žaš njóti śtivistar. 

Blašamenn eiga ekki aš fullyrša neitt nema žeir hafi heimildir fyrir oršum sķnum.

Tillaga: Ķslendingar sem stunda śtivist af kappi.

4.

„Žżska flug­fé­lagiš Condor mun fį 550 millj­ón­ir evra, sem svar­ar til rśmlega 87 millj­arša króna, aš lįni frį žżska rķk­inu og Hesse …“

Fyrirsögn į mbl.is.                          

Athugasemd: Hver er žessi Hesse sem ętlar aš lįna flugfélaginu Condor peninga? Blašamašurinn žżšir blint śr ensku og gerir enga tilraun til aš gefa lesendum ķtarlegri upplżsingar.

Į flestum vefsķšum į ensku er talaš um „The state of Hesse“ eša einfaldlega „Hesse“. Hér er įtt viš eitt af žeim sextįn sambandslöndum sem mynda Žżskaland og nefnist į žżsku Hessen. Ķ ķslenskum fjölmišlum er oftast notast viš žaš heiti. Žess mį geta aš ķ Hessen eru ašalskrifstofur flugfélagsins Condor.

Sjį nįnar um Hessen į Wikipedia. 

Tillaga: Žżska flug­fé­lagiš Condor mun fį 550 millj­ón­ir evra, sem svar­ar til rśmlega 87 millj­arša króna, aš lįni frį žżska rķk­inu og sambandslandinu Hessen

5.

„Hér mį sjį Hönnu og eiginmann sinn Nikita įsamt eldri syninum.“

Myndatexti į visir.is.                         

Athugasemd: Žessi texti birtist į laugardegi og mįnudaginn į eftir var hann enn óbreyttur. Afturbeygša fornafniš „sinn“ į žarna ekki viš. 

Birt er mynd af foreldrum og barni. Blašamašurinn oršar žetta svona; 

Hér mį sjį …

Žetta er kjįnalegt oršalag. Allir sjį žaš sem er į myndinni. Til hvers aš orša žetta svona? Heldur blašamašurinn aš lesandinn įtti sig ekki į fólkinu og geti tengt žau viš efni greinarinnar?

Allt žetta getur bent til eftirfarandi og į raunar viš alla ķslenska fréttamišla:

  1. Margir blašamenn lesa ekki yfir eigin frétt, hvorki fyrir né eftir birtingu.
  2. Blašamenn viršast ekki lesa yfir fréttir samstarfsmanna sinna.
  3. Ritstjórar og ritstjórnafulltrśar viršast ekki lesa ekki yfir fréttir, hvorki fyrir né eftir birtingu.
  4. Ritstjórnir kunna aš vera illa aš sér ķ ķslensku mįli eša leggja ekki įherslu į žaš.
  5. Śtgįfur hafa ekki sett ekki sett sér gęšastefnu ķ ķslensku mįli og viršast sama um skrif blašamanna.
  6. Ritstjórnir viršast halda aš lesendum sé sama um slęmt mįlfar og villur.
  7. Ritstjórnir gera sér lķklega enga grein fyrir žeim įhrifum sem mįlvillur og slęmt mįlfar geta haft į lesendur.
  8. Fólk viršist rįšiš ķ blašamennsku eftir kunnįttu ķ erlendum tungum og menntun og žekkingu en ekki hvort žaš geti tjįš sig į góšri ķslensku.

Naušsynlegt er aš taka žaš fram aš į flestum fjölmišlum starfa fjölmargir afar góšir blašamenn meš glöggan skilning į ķslensku mįli og skrifa lęsilegar fréttir. Skussarnir koma óorši į hina.

Tillaga: Hanna og Nikita, eiginmašur hennar, meš eldri syninum.

6.

„Ég vil snśa žessu į haus.

Orš višmęlanda ķ Kastljósi į ruv.is 27.4.20..                          

Athugasemd: Talsveršur munur er į žvķ aš snśa fullyršingu į haus eša snśa henni viš.  Fullyršing getur veriš sönn ķ rökręšum en oft brugšiš į žaš rįš aš snśa henni viš til aš skżra mįlstašinn.

Fréttamašur ķ Kastljósi spurši:

Er hęgt aš gera žetta įn žess aš vita hvernig framtķšin veršur?

Og višmęlandinn svaraši:

Ég myndi snśa žessu į haus og segja, er hęgt aš gera of lķtiš žegar žś veist ekkert hvernig framtķšin veršur?

Hann snéri fullyršingu blašamannsins ekki į haus heldur snéri henni viš. Žetta geršist tvķvegis ķ žęttinum.

Tillaga: Ég vil snśa žessu į viš.


Hįvašaśtkall, refsunarform og 15 manna andafjölskylda

Oršlof

Ķ og į vķk

Eina almenna reglan er sś aš stašir sem enda į -vķk taka meš sér ķ frį Vķk ķ Mżrdal og aš Sśšavķk. Frį og meš Hólmavķk erum viš į slķkum vķkum. 

Ekki er rįšlagt aš hętta sér śt ķ rökręšur viš staškunnuga ķ žessum efnum og nefna aš ķ Landnįmu sé talaš um aš Garšar hafi veriš ķ Hśsavķk į Skjįlfanda – žegar Hśsvķkingurinn viš afgreišsluboršiš segist vera į Hśsavķk. 

Ekki eru öll jafn kurteis og Hofsósingar sem voru ķ Hofsós žar til feršamenn komu ķ bęinn og voru į Hofsósi. 

Įstęšan fyrir žvķ aš Bolungarvķk er skrifuš meš erri er svo sś aš žannig er žetta örnefni skrifaš ķ Landnįmu žótt sumum žyki nś rökréttara aš fella erriš burt vegna žeirra bolunga sem vķkin hljóti aš vera kennd viš.

Gķsli Siguršsson. Tungutak. Morgunblašiš, blašsķša 20, 25.4.20.

Bolungur, bulungur k. ’višarköstur; sver trjįbolur, holur trjįbolur’; sbr. nno. bolung, bulung ’bolur (į manni eša skepnu)’. Sjį bolur, bušlungur (2) og bulung(u)r.

malid.is.

Athugasemdir viš mįlfar ķ fjölmišlum

1.

Öll vötn renna til žess aš Liverpool kaupi hann.“

Fyrirsögn į dv.is.                        

Athugasemd: Er hęgt aš bjóša upp į svona skrifa?

Til er žessi mįlshįttur:

Nś falla öll vötn til Dżrafjaršar.

Žetta segir Vésteinn Vésteinsson mįgur, Gķsla Sśrssonar, ķ sögu sem kennd er viš žann sķšarnefnda.

Skyldur er mįlshįtturinn:

Öll vötn renna til sjįvar.

Oršalagiš „Öll rök benda til …“ er hins vegar algjörlega óžekkt. 

Lķklegast er aš blašamašurinn hafi af vanžekkingu sinni blandaš saman hrafli af žvķ sem hann man og ķ fljótfęrni veršur til oršalagiš: „Öll vötn renna til žess aš …

Mįl er aš blašamašurinn skrśfi fyrir rennsliš og hętti aš sulla.

TillagaAllt bendir til žess aš Liverpool kaupi hann.

2.

„Lög­regl­an fór m.a. ķ hįvašaśt­kall um kl. tvö ķ nótt ķ Grafar­vogi ķ Reykjavķk.“

Frétt į mbl.is.                         

Athugasemd: Hvaš er „hįvašaśtkall“? Lķklega žegar löggan ekur meš sķrenum og blikkandi ljósum um götur og vegi žangaš sem förinni er heitiš. 

Nei, į löggumįli er žaš „hįvašaśtkall“ žegar löggan er bešin um aš lękka hįvašann ķ hljómflutningsgręjum og óžarflega kįtu fólki einhvers stašar śti ķ bę. 

Skrżtiš. Aldrei er talaš um moršśtkall, įrekstrarśtkall, brunaśtkall, sinuśtkall eša fyllikallaśtkall. Mį vera aš hér sé aš verša stefnubreyting ķ oršfęri löggumįlsins. Stofnanamįllżskan tekur óvenju hröšum breytinum og aušvitaš til hins verra.

Annars mį hrósa blašamanninum fyrir aš geta žess aš Grafarvogur sé ķ Reykjavķk. Alltof oft er eins og fréttir séu eingöngu skrifašar fyrir Reykvķkinga. Blašamašur į aš vera hafinn upp yfir stašsetningu sķna ķ fréttaskrifum.

Löggufréttir eru oft ķtarlegri en efni standa til. Fjórtįn lķna frétt hefši mįtt endurskrifa į žennan hįtt:

Žetta geršist ķ nótt hjį lögreglunni:

  1. Lögreglan stöšvaši bifreiš į 194 km hraša į Reykjanesbraut. Ökumašurinn var sviptur ökuréttindum.
  2. Žrettįn mįl voru bókuš vegna hįvaša og žurfti lögreglan ķ sumum tilvikum aš skerast ķ leikinn.
  3. Gestur ķ samkvęmi er sagšur hafa rįšist į nįgranna sem kvartaši undan hįvaša. Honum var stungiš ķ fangelsi.

Stutt og laggott. Žannig ętti aš afgreiša dagbók löggunnar telji ritstjórn svona mįl og önnur įlķka vera į annaš borš fréttaefni. Ekki į nęstum žvķ allt sem löggan tekur sér fyrir hendur er fréttaefni.

Skammstafanir mį rekja til žess tķma er spara žurfti plįssiš į pappķr eša jafna settan texta svo hann passaši į blaš įn žess aš of mikiš bil vęri į milli orša. Žetta var tķmi blżsetningar og jafnvel fyrr. Į tölvuöld žarf ekki skammstafanir į borš viš „m.a.“ (mešal annars). Nóg er plįssiš og umbrotsforrit og textaforrit sjį um aš jafna texta į žann hįtt sem hver og einn vill. Ég nota afar sjaldan skammstafanir og tel aš texti lķši ekki fyrir žaš. Žvert į móti.

Tillaga: Lögreglan į höfušborgarsvęšinu var margoft kölluš śt ķ nótt.

3.

TV ķ sóttkvķ: Žjóš­kunnir ein­staklingar męla meš įhorfs­efni ķ sam­komu­banni.“

Fyrirsögn į visir.is.                       

Athugasemd: Hvaš er įhorfsefni? Bašmull, krossvišur, stóll, landslag, teppi eša hvaš? Nei, žarna er veriš aš tala um žaš sem vert er aš horfa į ķ sjónvarpi. Blašamašurinn kallar sjónvarp „TV“ upp į ensku („tķvķ“) af žvķ aš žaš rķmar viš sóttkvķ.

Tilraunir blašamannsins til aš vera fyndinn eru fleiri:

Nś į tķmum sem flestir hśka heima viš er óhjįkvęmilegt aš glįpstundum fjölgi. 

Sögnin aš hśka er žekkt, merkir aš sitja ķ hnipri, sitja boginn eša óžęgilega. Fęstir „hśka“ heima, fólk er heima, dvelur heima og reynir eins og kostur er aš njóta žess mešal annars meš žvķ aš horfa į sjónvarp.

Ekki heldur žykir sögnin aš glįpa viršuleg, žvert į móti. Hśn merkir aš góna, stara og įlķka.

Oft er ķ hįlfkęringi talaš um aš „glįpa į kassann“ og er žį įtt viš sjónvarpiš. Unglingar hśka heima vegna žess aš ašrir kostir bjóšast ekki og žeim leišist.

Snišugt oršalag missir marks sé žaš notaš ķ óhófi. Blašamašurinn kann sér ekki hóf. Hugsanlega skilur hann ekki žessi tvö orš, glįpa og hśka. Heldur aš žau merki aš horfa og dvelja. Margt bendir til aš hann sé ekki vanur skrifum.

Żmislegt mį leišrétta ķ fréttinni:

Nś į tķmum sem flestir hśka heima 

Betur fer į žvķ aš segja: Nś į tķmum er flestir … 

Vķsir hafši žvķ samband viš nokkra smekkvķsa žjóšžekkta einstaklinga og athugaši hvaša sjónvarpsefni eša kvikmyndum žau męla meš …

Žarna hefši įtt aš standa žeir męla meš.

Grķnistinn kunnugi hefur veriš aš glįpa į sjónvarpsefni vķšs vegar aš śr heiminum undanfariš.

Vel mį vera aš grķnistinn sé kunnugur mörgu en žarna hefši įtta aš standa grķnistinn kunni, žaš er ķ merkingunni žekktur. Į žessum tveimur oršum er reginmunur.

Eigandi Priksins er smekksmašur

Oršiš „smekksmašur“ finnst ekki ķ oršabók en ef til vill mį hafa žaš um žann sem notar smekk.

… segir Žorsteinn um žessa sci-fi spennuserķu į Hulu.

„Sci-fi“, boriš fram „sęfę“, er skammstöfun į ensku oršunum „Sience-Fiction“ sem žżšir vķsindaskįldskapur. Aušvitaš skilja allir betur fyrrnefnda oršiš og hvers vegna aš nota žį žessa pśkalegu ķslensku sem enginn getur lęrt almennilega nema lesa bękur.

„Hulu“ er ekki hula heldur sjónvarpsstöš en blašamašurinn lętur žess ógetiš. Hann vill aš lesendur giski į žaš sem hann er aš skrifa um.

Blašamašurinn hefur aušsjįanlega rżran oršaforša. Eflaust er honum ekki alls varnaš ķ skrifum og fréttamennsku. Verst er aš enginn į Vķsi les yfir žaš sem hann skrifar og žar af leišandi veit blašamašurinn aldrei hvort skrifin eru góš eša slęm. Vķsir į viš alvarlegan stjórnunarvanda aš etja sem bitnar į lesendum vefsins.

Tillaga: Žjóšžekkt fólk męlir meš sjónvarpsžįttum og kvikmyndum ķ samkomubanni.

4.

„Sįdi-Arabķa af­nemur hżšingar sem refsunar­form.“

Fyrirsögn į visir.is.                        

Athugasemd: Oršiš „refsunarform“ er arfaslęmt orš, žekkist raunar ekki ķ oršabókum. Blašamašurinn hnošast ķ fréttinni meš žżšingar śr ensku. Žessi setning bögglast fyrir honum.

Saudi Arabia is to abolish flogging as a form of punishment

Žannig er fyrirsögnin į vefśtgįfu BBC og blašamašurinn veršur endilega aš nota „formiš“, sér enga leiš framhjį žvķ. 

Svo viršist sem blašamenn į Vķsi megi misžyrma ķslensku mįli eins og žį lystir, stjórnendur vefsins kęra sig kollótta um mįlfar og lesendur.

Vęri Vķsir matvęlafyrirtęki yrši žvķ lokaš vegna sölu į skemmdri vöru. 

Tillaga: Sįdi-Arabķa afnemur hżšingar ķ refsingarskyni.

5.

„Góšhjartašir borgarar björgušu 15 manna andafjölskyldu.“

Fyrirsögn į dv.is.                       

Athugasemd: Annaš hvort er blašamašurinn ótrślega hrošvirkur eša hann er Dani sem kann ekki ķslensku.

Heimildin er dk.newsner.com. Žar segir ķ fyrirsögn:

Andemor og 14 små ęllinger tager elevator ned fra 6. sal.

„Ingenting om męnnesker i andefamilien,“ segjum viš į menntaskóladönskunni.

Held aš fyrirsögnin komist į lista yfir žęr tķu verstu.

Žess ber žó aš geta aš blašamašurinn hefur lagfęrt fyrirsögnina. Nś er hśn svona:

Góšhjartašir borgarar björgušu 15 anda andafjölskyldu.

Ég hló upphįtt. Hvort var žaš blašamašurinn eša ritstjórinn sem „lagaši“ fyrirsögnina og gerši illt verra? Andar ķ andafjölskyldu? Andar andafjölskyldan? Svona mį endalaust snśa śt śr fyrirsögninni.

TillagaGott fólk bjargaši andapari meš fjórtįn unga.

6.

„Samkvęmt žżskum reglum geta žeir sem yfirgįfu heimili sķn įn žess aš žurfa žess įtt von į 150 evra sekt, jafnvirši um 24 žśsund króna. “

Frétt į ruv.is.                       

Athugasemd: Hér er glępafrétt, sagt frį tveimur ólöglegum hįrgreišslustofum ķ Žżskalandi. Einnig frį fólki sem yfirgaf heimiliš įn žess aš žurfa žess. Óljóst er ķ fréttinni hvernig žetta tvennt tengist.

Ķ fréttinni kemur fram aš hįrgreišslustofurnar hafi veriš ķ kjöllurum heimahśsa en allir sem horft hafa į bķó- og sjónvarpsmyndir vita aš žį nota glęponar til alls kyns myrkraverka, bśa til eiturlyf, brugga įfengi og limlesta fólk.  

Hversu lįgt geta menn lagst. Klippa karla og snyrta hįr kvenna ķ kjallara. Nęst mį bśast viš žvķ aš einhverjir glęponar fari aš snyrta fętur, ašrir aš lakka neglur og enn ašrir aš snyrta augabrśnir. Allir sjį aš svona framferši endar meš ósköpum. Aušvitaš žarf aš stemma stigu viš žessu meš rosalega hįrri sekt, 24.000 ķslenskum krónum. Gott į glępalżšinn.

En hvaš į aš gera viš fólk sem yfirgefur heimili sitt įn žess aš žurfa žess? 

Tillaga: Engin tillaga.


Um leiš og fer aš blįsa, óķslenskumęlandi og fólk er ekki aš lesa

Oršlof

Smjöržefur

Fį smjöržefinn af einhverju. „fį aš kenna į e-u, finna óžęgilegar afleišingar af e-u“. 

Orštakiš er kunnugt frį 19. öld: jafngott žó hann fengi smjeržefinn af žvķ […] Brandur fékk ekki sķšur smjeržefinn af mżbitinu en ašrir. […] 

Smjöržefur er hin vonda lykt sem leggur af sśru eša žrįu smjöri […].

Halldór Halldórsson. Ķslenskt orštakasafn. Almenna bókafélagiš. 1969.

Athugasemdir viš mįlfar ķ fjölmišlum

1.

Aš žessu er mik­il óprżši, auk žess sem rusl eins og žetta fer allt af staš um leiš og fer aš blįsa.“

Frétt į mbl.is.                       

Athugasemd: Žarna er forsetningin „aš“ notuš ķ staš af. Hęgt er aš komast hjį žessu meš žvķ aš lęra reglurnar sem segir frį į malid.is:

Aš: Um stefnu eša hreyfingu til e-s stašar/ķ įttina til e-s: Lögreglumašurinn gekk bķlnum. Lóšin nęr giršingunni.

Og:

Af: Um stefnu eša hreyfingu frį e-m staš/ķ įttina frį e-u: Hann datt af hjólinu. Viš komum seint heim af ballinu. Žaš er fallegt śtsżni af fjallinu. Hrifsa bókina af henni.

Mjög oft segir fólk ķ barnslegri einlęgni aš žaš „blįsi“ žegar vind hreyfir eša žaš hvessir. Svona oršalag er alls ekki rangt en ber vitni um frekar lķtinn oršaforša. Raunar eru til į annaš hundraš orš sem lżsa vindi. Nefna mį žessi:

aftakavešur
andblęr
andi
andvari
įhlaup
bįl
bįl 
bįlvišri
belgingur
blįstur
blęr
blęs
brimleysa
derringur
drif
dśnalogn
dśs
fellibylur
fjśk
fok
forįttuvešur
galdravešur
gambur
garri
gerringur
gjóla
gjóna
gjóstur
gol
gola
grįš
gustur
hrakvišri
hregg
hrķš
hroši
hrök
hundavešur
hvassvišri
hviša
hvirfilbylur
hęgvišri
illvišri
kaldi
kali
kįri
kul
kuldastormur
kuldastrekkingur
kylja
kyrrvišri
kęla
lįgdeyša
ljón
logn
lęgi
manndrįpsvešur
mannskašavešur
mśsarbylur
nepja
nęšingur
nępingur
ofsarok
ofsavešur
ofsi
ofvišri
ókjör
óvešur
remba
rembingur
rok
rokstormur
rumba
runta
ręna
skakvišri
slagvešur
snarvindur
snerra
snerta
sperra
sperringur
stilla
stormur
stólparok
stólpi
stórastormur
stórvešur
stórvišri
strekkingur
strengur
streyta
streytingur
stroka
strykur
sśgur
svak
svali
svalr
sveljandi
svipur
tķkargjóla
tśša
vešrahamur
vešurofsi
vindblęr
vindkul
vindsvali
vindur
vonskuvešur
ördeyša
öskurok

Fyrst aš svona mörg orš eru til um vind og vindgang ķ ķslenskri nįttśru er lķtil žörf į aš nota ęvinlega sögnina aš blįsa. Žegar hreyfir vind mį nota orš eins og anda, kula, nęša, gjóla, gusta, rjśka, hvessa, strķšhvessa, snögghvessa og įbyggilega fleiri. 

Tillaga: Mik­il óprżši er af žessu og fżkur śt um allar jaršir žegar hvessir.

2.

„Ķslensk­um mįl­efn­um į Spotify stżr­ir starfsmašur ķ Svķžjóš, sem kvaš vera óķs­lensku­męl­andi.

Frétt į mbl.is.                       

Athugasemd: „Óķslenskumęlandi“ er ógott enda óorš sem óskrifandi nota ósjaldan (žetta er léleg tilraun til aš vera fyndinn).

Ķ stašinn mį hiklaust nota fleiri orš. Dęmi; ekki ķslenskumęlandi, ekki talandi į ķslensku, tala ekki ķslensku, ómęlandi į ķslensku og svo framvegis.

Blašamašurinn segi aš starfsmašurinn kvaš vera ómęlandi į ķslensku.Vel gert. 

Ķ Mįlfarsbankanum segir:

Oršmyndin ku stendur fyrir kvaš (3.p.et.žt. af sögninni kveša) ķ merkingunni: vera sagšur (sögš, sagt). Hann ku vera mikill ķžróttamašur. Hśn ku vera farin af landi brott. Svo ku vera.

Aftur į móti segir į malid.is: 

Ku, sagnorš; stiršnaš form af ’kvaš’ af sögninni ’kveša’: er sagšur. Dęmi: Hann ku vera ķ megrunarįtaki. Žetta ku vera besta kaffihśsiš ķ mišbęnum.

Mér finnst žetta ekki stiršnaš orš, žvert į móti heyri ég žaš oft og les. Ekkert aš žvķ aš nota žaš.

Tillaga: Ķslensk­um mįl­efn­um į Spotify stżr­ir starfsmašur ķ Svķžjóš, sem er ekki sagšur tala ķs­lensku­.

3.

„Žetta er heilmikil skjįlftavirkni sem hefur veriš.

Fyrirsögn į visir.is.                        

Athugasemd: Žarna hefur oršaröšin aflagast dįlķtiš. Žaš hefši ekki kostaš blašamanninn mikinn tķma eša vangaveltur aš lagfęra hana, sjį tillöguna hér fyrir nešan.

Oftar en ekki žurfti ég aš lagfęra orš višmęlenda minna žegar ég var ķ blašamennsku. Öllum žótti žaš sjįlfsagt enda ekki gott aš dreifa illa oršašri hugsun sem višmęlandinn hafši ekki tķma til aš velta fyrir sér žegar vištal var tekiš.

Ķ dag viršast blašamenn taka allt gagnrżnislaust sem višmęlendur segja, skrifa žaš samviskusamlega nišur rétt eins og žaš sé gullaldarmįl. 

Engum er greiši geršur meš žannig afgreišslu, ekki višmęlandanum, lesandanum eša blašamanninum. Tilvitnušu oršin eru talmįl, alls ekki ritmįl og eiga óbreytt ekki erindi til lesenda.

Uppįhaldsorš blašamannsins sem skrifaši fréttina er „ómögulegt“. Oršiš kemur fjórum sinnum fyrir ķ stuttum texta. Aušvelt er aš skrifa sig framhjį svona nįstöšum.

Tillaga: Žarna hefur veriš heilmikil skjįlftavirkni.

4.

„Greini­legt aš fólk er ekki aš lesa aug­lżsingarnar.“

Fyrirsögn į frettabladid.is.                        

Athugasemd: Eflaust er ekki rangt aš nota sögn ķ nśtķš įsamt annarri ķ nafnhętti; „er aš lesa“. Žannig mįlfar er žó frekar flatt og lķtt įhugavert

Stundum lendir oršaröš ķ setningum ķ rugli. Hér eru nokkur dęmi sem byggš eru į tilvitnašri fyrirsögn: 

Greinilegt er aš fólk er ekki aš lesa auglżsingarnar.

Fįir myndu segja svona vegna žetta aš žarna standa sömu sagnir of nįlęgt hvorri annarri. 

Žetta er hins vegar ešlileg oršaröš:

Greinilegt er aš fólk les ekki auglżsingarnar.

Svo eru žeir til sem myndu orša žetta svona:

Greinilegt er aš fólk er ekki bśiš aš lesa auglżsingarnar.

Hér er örlķtill meiningarmunur. Sleppum honum og įttum okkur į žvķ aš veriš er aš bśa til žįtķš meš sögn ķ nśtķš og bśinn (vera + bśin + aš + nafnhįttur). Hér fer betur į žvķ aš segja:

Greinilegt er aš fólk hefur ekki lesiš auglżsingarnar.

Eša:

Greinilegt er aš fólk las ekki auglżsingarnar.

Ekki veit ég ekki hvaš hefur ruglaš okkur ķ ķslenskunni og hvers vegna viš förum „Fjallabaksleiš“ ķ staš žess aš tala einfalt mįl. Ég stend sjįlfan mig aš žvķ aš segja og skrifa svona. Bķt mig jafnan ķ tunguna į eftir, en er hęttur žvķ, enda stórsér į henni. 

Nįnara um žetta ķ mįlfarsbankanum.

Tillaga: Greinilegt er aš fólk les ekki auglżsingarnar.


Jóhannesarpassķan

Screenshot 2020-04-20 at 10.50.40Und siehe da, der Vorhang im Tempel zerriss in zwei Stück von oben an bis unten aus.
Und die Erde erbebete, und die Felsen zerrissen,
und die Gräber täten sich auf, und stunden auf viel Leiber der Heiligen.

Jóhannesarpassķan eftir Jóhann Sebastian Bach er stórkostlegt tónverk. Um sķšustu pįska hlustaši ég į flutning Passķunnar ķ streymi frį Thomaskirch ķ Leipzig ķ Žżskalandi. Žar hefur hśn veriš flutt įrlega ķ eitthundraš og fimmtķu įr. Ķ žetta sinn var sögumašurinn Benedikt Kristjįnsson, tenór.

Ég hef aldrei hlustaš į Jóhannesarpassķuna alla en tślkun, lįtbragš og söngur Benedikts ķ upphafi var svo įhrifamikill aš ég gat ekki hętt. Ķ henni er sagt frį atburšum föstudagsins langa, pķslavęttis Jesś žegar hann var dreginn fyrir Heródes og Pontķus Pķlatus og loks göngu hans meš krossinn um götur Jerśsalem og upp į Golgatahęš.

Ég kann ašeins ašeins hrafl ķ žżsku, žaš sem mašur lęrši ķ menntaskóla foršum daga, og studdist žvķ viš texta į vefsķšu sem nefnist „Bach Cantatas Website“. Žar gat ég fylgst meš žżska textanum og stušst viš enska žżšingu mér til skilnings.

Passķan er himneskt listaverk ķ tvennum skilningi žess oršs, og ekki spillir fyrir aš Benedikt er einkar „Jesślegur“ meš sķtt hįriš sitt og einlęgnin skķn śr svip hans.

Passķan er einstaklega nśtķmalegt verk, engin tilgerš, oršin śr Jóhannesargušspjalli eru flutt į įheyrilegan hįtt og kórinn tekur undir.

Ķ fjölmišlum hefur Benedikt fengiš afar góša dóma fyrir žįtt sinn ķ flutningnum.

Hęgt er aš hlusta į Jóhannesarpassķuna meš Benedikt Kristjįnssyni hér og textinn į žżsku og ensku er hér.

Žį rifnaši fortjald musterisins ķ tvennt, ofan frį og nišur śr,
jöršin skalf og björgin klofnušu,
grafir opnušust og margir lķkamir helgra lįtinna manna risu upp. Matteasargušspjall.


Krįfust milljarša, gelda fyrir og fjöldinn var ekki hį tala

Oršlof

Tvö įl egg

Fjölmišlar og fyrirtęki af żmsum toga žurfa aš sżna meiri metnaš ķ mįlfari en nś viršist oft raunin. Žaš er makalaust aš sjį ķtrekaš birtast į sjónvarpsstöšvum auglżsingar žar sem fólk er hvatt til aš kaupa pizzu meš 2 įleggjum. Hver ętlar aš borša pizzu meš įleggjum? 

Mörg įlegg geta ekki veriš neitt annaš en egg śr įli og žótt nś sé aš rķsa stór og mikil įlverksmišja austur į fjöršum er full langt gengiš aš ętla aš sneiša framleišsluna žašan ofan į pizzur. Į kannski aš bręša žessi egg ofan į pizzurnar? 

Įlegg ofan į brauš er eintöluorš og getur aldrei oršiš fleirtöluorš. Ekki frekar en viš getum sagt margar mjólkur eša margir rjómar. 

Sum orš eru einfaldlega föst, annaš hvort ķ eintölu eša fleirtölu. Žaš gildir t.d. um klippur og ótrślegt aš viršulegt fyrirtęki sem rekur margar verslanir skuli ekki sjį sóma sinn ķ žvķ aš hafa mįlfar į auglżsingum ķ verslunum sķnum ķ lagi. 

Rafmagnsklippa er auglżst ķ ónefndri verslun ķ borginni. Er žį hęgt aš kaupa žar eina klippu? Er hśn kannski žį hįlf ķ žvķ tilviki, ž.e. bara meš einu blaši?

Enn sorglegra er žegar gildandi menn ķ skólamįlum gera sig seka um aš segja aš skólafólk hafi góša grunnfęrni. 

Enginn vill vera grunnfęr, ž.e. yfirboršskenndur, einfaldur eša vitgrannur svo vitnaš sé ķ oršabók. Sį sem bżr yfir grunnfęrni er sem sagt heldur heimskur. Žaš er žvķ dapurleg hugsanavilla aš segja aš einhver bśi yfir góšri grunnfęrni.

Inga Rósa Žóršardóttir. Mįlfar og metnašur. visir.is. 

Athugasemdir viš mįlfar ķ fjölmišlum

1.

„Huginn ehf. og Vinnslustöšin hf. eiga enn ašild aš mįlsókninni į hendur rķkisins žar sem śtgerširnar krįfust 10,2 milljarša króna bóta.“

Frétt į visir.is.                       

Athugasemd: Sögnin aš krefjast er ekki erfiš. Ķ fleirtölu žįtķšar er hśn kröfšust. 

Vera mį aš žetta sé fljótfęrnisvilla en ķ öllum tölvum į ritstjórn Vķsis er forrit sem leišréttir stafsetningarvillur. Notaši blašamašurinn žaš ekki? Varla getur hann boriš fljótfęrni eša gleymsku fyrir sig.

Tillaga: Huginn ehf. og Vinnslustöšin hf. eiga enn ašild aš mįlsókninni į hendur rķkisins žar sem śtgerširnar kröfšust 10,2 milljarša króna bóta.

2.

Heilt yfir er tališ aš tekjutap žjóšgaršsins verši um 300 milljónir króna.“

Frétt į visir.is.                       

Athugasemd: Afar aušvelt er aš skrifa sig framhjį oršalaginu og sleppa tveimur fyrstu oršunum įn žess aš mįlsgreinin skašist.

Eišur Gušnason skrifaši į vefsķšu sinni:

Heilt yfir er ķ tķsku hjį fjölmišlafólki. Ķ bakžankagrein ķ Fréttablašinu (20.05.09) notar höfundur žetta oršatiltęki tvisvar. Žetta merkir žaš sama og enska orštakiš on the whole, eša žegar į heildina er litiš, žegar allt kemur til alls, žegar öllu er į botninn hvolft, žegar į allt er litiš, ķ žaš heila (i det hele) og svo mętti įfram telja. 

Samkvęmt fyrirsögninni fjallar fréttin um mann sem reyndi aš taka peninga upp śr Peningagjį į Žingvöllum. Uppbygging fréttarinnar er hins vegar hręšilega slęm.

Ķ gamla daga var manni kennt aš byrja į ašalatrišunum, žvķ sem fyrirsögnin vķsar til. Žess ķ staš byrjar fréttin į sögulegu yfirliti sem skiptir ekki nokkru mįli. Žessu nęst koma tvęr kostulega mįlsgreinar:

Ķslendingur var žó gómašur viš žaš ķ sķšustu viku aš reyna aš nį peningum upp śr Peningagjį. Heilt yfir er tališ aš tekjutap žjóšgaršsins verši um 300 milljónir króna.

Ķ stuttu mįli: Mašur tekur peninga upp śr Peningagjį og žjóšgaršurinn tapar um žrjś hundruš milljónum króna.

Hvernig er hęgt aš skilja ofangreint į annan hįtt?

Aš vķsu mį draga žį įlyktun af žvķ sem sķšar kemur fram ķ fréttinni aš tekjutapiš sé vegna fękkunar feršamanna, ekki žjófnašarins śr gjįnni. Fréttin er skrifuš meš slķkum endemum aš lesendur eiga aš giska į hvaš fréttmašurinn į viš. Žetta kallast hrošvirkni.

Įhrif fjölmišla į tungutak fólks er grķšarlega mikiš. Žess vegna skiptir öllu aš ķ starf blašamanns veljist žeir sem kunni aš skrifa, hafi góšan skilning į ķslensku mįli, drjśgan oršaforša og vilja til aš žjóna lesendum. 

Tillaga: Tališ er aš tekjutap žjóšgaršsins verši um 300 milljónir króna.

3.

„… žar sem hann neitar fyrir aš ósętti sé innan bęjarstjórnar …“

Frétt į dv.is.                        

Athugasemd: Hér er blašamašurinn lķklega aš rugla saman tvennskonar oršalagi. Annars vegar aš neita einhverju og hins vegar aš žvertaka fyrir eitthvaš. Śtkoman veršur rassbagan „neita fyrir“. Žannig talar enginn.

Svo segir ķ fréttinni:

Theodóra segir aš bęjarbśar geldi fyrir óstjórnina hjį meirihlutanum.

Žegar blašamašurinn skrifar „neita fyrir“ og „bęjarbśar geldi fyrir“ er nęstum komin lögfull sönnun fyrir žvķ aš hann er illa aš sér ķ ķslensku og varla skriffęr. Hann getur ekki beygt sögnina aš gjalda.

Svona į mįlsgreinin aš vera:

Theodóra segir aš bęjarbśar gjaldi fyrir óstjórnina hjį meirihlutanum.

Blašamašur veršur aš geta skrifaš žokkalega vel į ķslensku, hafa skilning į mįlinu og bera viršingu fyrir lesendum. Sį sem ekki getur žetta ętti aš leita sér aš öšru starfi.

Blašamašurinn segir ķ fyrirsögn og svo viršist sem hann tślki žar orš annarra, heimildarmanns:

… og Įrmann ljśgi til um stöšuna …

Ķ meginmįli fréttarinnar segir og er enn vitnaši ķ sama heimildarmann:

… segir Įrmann Kr. Ólafsson, bęjarstjóra Kópavogsbęjar, ekki fara rétt meš ķ vištali …

Žetta er nś ekki merkileg blašamennska. Talsveršur munur er į žvķ aš „ljśga“ og „fara ekki rétt meš“. Sé fréttin lesin er hiš seinna réttara og žį er hiš fyrra uppspuni blašamannsins.

Persónuleg skošun blašamanns kemur lesandanum ekki viš og žvķ į hann ekki aš blanda žeim inn ķ fréttaskrif sķn, jafnvel žó hann geti skrifaš žokkalegt mįl. 

Tillaga: … žar sem hann neitar žvķ aš ósętti sé innan bęjarstjórnar …

4.

Įhorf­enda­fjöld­inn į leikn­um var ekki endi­lega hį tala en …

Frétt į mbl.is.                        

Athugasemd: Blašamašurinn į lķklega viš aš fįir hafi veriš į leiknum. Af hverju hann ekki skrifaš ešlilega?

Hvaša tilgangi žjónar atviksoršiš „endilega“ ķ „fréttinni“? Oršiš er algjörlega gagnslaust, segir ekkert og lesandinn veltir žvķ fyrir sér hvort žaš sé žarna fyrir mistök eša aš blašamašurinn hafi ekki veriš meš sjįlfum sér viš skrifin.

„Fréttin“ stendur alls ekki undir nafni, er algjörlega óunninn og tilgangurinn meš henni er afar óljós svo ekki sé meira sagt. Reyndur blašamašur į aš gera betur.

Pistill sem blašamašur skrifar ķ fyrstu persónu er sjaldnast frétt heldur skošun. Hśn į žar af leišandi ekki aš vera merkt sem frétt heldur į allt annan hįtt.

Tillaga: Ekki voru margir į leiknum en …

5.

15. aprķl 2019 er žó ekki gleymdur.

Frétt į ruv.is.                         

Athugasemd: Ekki skal byrja setningu į tölustaf. Žaš gengur gegn öllum hefšum. Bókstafir og tölustafir eru ólķkir aš merkingu og eiginleikum.

Meš punkti er setningu eša mįlgrein lokiš og žį getur önnur byrjaš og žaš er gert meš stórum staf ķ upphafi fyrsta oršs. Žetta er öllum aušskiljanlegt, truflar ekkert. Tölustafur truflar hins vegar vegna žess stóran staf vantar. Tala stendur žarna eins og illa geršur hlutur.

Tillaga: Ekki voru margir į leiknum en …

6.

Fólkiš hef­ur veriš flutt ķ fanga­geymsl­ur lög­reglu­stöšvar­inn­ar viš Hverf­is­götu ķ Reykja­vķk og munu yfirheyrsl­ur yfir žvķ fara fram sķšar ķ dag.

Frétt į mbl.is.                         

Athugasemd: Ķ staš žess aš segja aš fólkiš verši yfirheyrt gerist eitthvaš óskiljanlegt ķ kolli blašamannsins og hann skrifar; „munu yfirheyrslur yfir žvķ fara fram“. Žetta er skżrt dęmi um nafnoršaįrįttuna sem tröllrķšur löggunni og sumum blašamönnum. Enskan byggir į nafnoršum en ķslenskan į sagnoršum.

Nįstašan er mikil ķ fréttinni. Talaš er um „fólkiš“ ķ belg og bišu. Greinilegt er aš blašamanninum leišist aš skrifa löggufréttir og hann gerist žvķ hrošvirkur. Vill komast ķ almennileg mįl. Fyrir alla muni ekki setja hann ķ teiknimyndasögurnar.

Tillaga: Fólkiš hef­ur veriš flutt ķ fanga­geymsl­ur lög­reglu­stöšvar­inn­ar viš Hverf­is­götu ķ Reykja­vķk og mun verša yfirheyrt sķšar ķ dag.

7.

Einn hefur sent nęstum tvö hundruš ķ sóttkvķ.

Frétt į visir.is.                         

Athugasemd: Halda mętti aš einhver ķ smitrakningarhópi landlęknis sé svona afkastamikill. Nei, samkvęmt fréttinni bendir allt til aš einn mašur hafi smitaš tvö hundruš manns. 

Žar af leišandi er fyrirsögnin röng, enginn smitašur sendir fólk ķ sóttkvķ. Žaš er verkefni annarra. Hins vegar er lķklegt aš smitberinn hafi valdiš žvķ aš ašrir žurftu aš fara ķ sóttkvķ.

Fréttin er bara vel skrifuš. Blašamašurinn notar til dęmis hvergi tölustafi, skrifar prósentur og ašrar tölur meš bókstöfum. Hann hefši žó įtt aš lagfęra oršalag višmęlenda sinna.

Tillaga: Tvö hundruš manns žurftu aš fara ķ sóttkvķ vegna eins manns.


Mis “paranojaš“ fólk, sigla yfir til Karabķahafsins og hverfi 105

Oršlof

Žolmynd sagna

Stundum er notuš germynd sagna žar sem ešlilegra vęri aš nota žolmynd eša mišmynd. Oft er sagt aš órökrétt sé aš segja 

verslunin opnar klukkan 10, 

vegna žess aš verslunin sé ekki gerandi; heldur eigi aš nota žolmynd og segja 

verslunin veršur opnuš klukkan 10. 

Sömuleišis žykir betra aš nota mišmynd ķ dęmum eins og 

Frįsögnin byggist į traustum heimildum 

og 

Bķllinn stöšvašist fyrir framan ašalinnganginn, 

ķ staš žess aš nota germynd og segja 

Frįsögnin byggir į traustum heimildum 

og 

Bķllinn stöšvaši fyrir framan ašalinnganginn.

Mįlsniš og mįlnotkun.

Athugasemdir viš mįlfar ķ fjölmišlum

1.

Fólk er mis-„paranojaš“

Fyrirsögn į mbl.is.                       

Athugasemd: Enska oršiš „paranoja“ merkir tortryggni, jafnvel sjśkleg tortryggni. Er ekki betra aš segja aš fólk sé mismunandi tortryggiš en nota blendinginn „mis-paranojaš“. Raunar er žaš svo aš žessi enskublendingur skilst illa.

Blašamašurinn gerir enga tilraun til aš lagfęra oršalag višmęlanda sķns. Honum ber žó aš gera žaš, ekki aš dreifa mįlvillum eša bulli.

Ķ fréttinni segir:

… žetta er eng­in vega­lengd žannig lagaš.

Lķklega į višmęlandinn viš aš ekki sé langt aš fara. „Žannig lagaš“ er óskiljanlegt oršalag.

Fram kemur ķ fréttinni aš blašamašurinn hafi veriš bśsettur ķ Noregi sķšustu tķu įrin. Žaš skżrir margt.

Tillaga: Fólk er mismunandi tortryggiš.

2.

„Ętla aš sigla yfir til Karķbahafsins.“

Fyrirsögn į mbl.is.                       

Athugasemd: Blašamašur žarf ekki aš hafa migiš ķ saltan sjó til aš įtta sig į žvķ aš žaš siglir enginn „yfir til Karķbahafsins“. Ekki frekar en aš Eimskip siglir yfir til Eystrasaltsins eša Mišjaršarhafsins. Miklu betra er aš fljśga ef ętlunin er aš fara yfir.

Žar aš auki er ekki hęgt aš skrifa svona:

Upp­runa­lega planiš er aš sigla upp meš strönd­um Nor­egs, alla leiš til Lofoten.

Noršur er alltaf upp į kortum, sušur nišur. Enginn „fer upp“ til Akureyrar. Svona oršalag er barnalegt og ekki sambošiš žeim sem vill kalla sig blašamann.

Tillaga: Ętla aš sigla til Karķbahafsins.

3.

„Veiran myndar įkvešin prótein sem hindra hina sżktu frumu frį žvķframleiša žau vopn sem hśn myndi annars framleiša til aš verjast įrįs.“

Frétt į blašsķšu 6 ķ Morgunblašinu 14.4.20.                      

Athugasemd: Oršalagiš er ekki alls kostar gott. Sögnin aš hindra veldur žvķ aš oršin „frį žvķ“ eru óžörf.

Žarna hefši mįtt segja: koma ķ veg fyrir aš fruman geti varist įrįs. Gallinn er žó sį žaš kann aš vera ónįkvęmara en žaš sem segir ķ fréttinni. Į móti kemur aš tilvitnaš oršalag er frekar stirt og ķ žvķ er nįstaša, framleiša … framleiša.

Tillaga: Veiran myndar įkvešin prótein sem koma ķ veg fyrir aš sjśka fruman framleiši žau vopn sem hśn myndi annars gera til aš verjast įrįs.

4.

„Margrét minnir lķka į žį reglu aš žegar mjög stutt erindi eru send ķ tölvupósti, žį mį spara öllum tķma meš žvķ aš setja erindiš ķ yfirskriftar-lķnuna (e. subject), og enda meš tveimur skįstrikum eša skammstöfuninni EOM (e. end of message).“

Frétt į blašsķšu 12 ķ Morgunblašinu 14.4.20.                      

Athugasemd: Blašamašur hefur žetta eftir starfsmanni į rįšgjafarstofu sem leggur til aš ķ tölvupóstum Ķslendinga verši framvegis notuš enska aš hluta. Žetta er vont rįš og rįšgjafarstofunni sķst af öllu til sóma. Blašamašurinn hefši įtt aš įtta sig į žessu og fį višmęlandann til skoša betur orš sķn.

Brżnast er aš koma enskum slettum og enskri oršaröš śt śr ķslenskunni. Rįš rįšgjafans er órįš.

Tillaga: Engin tillaga.

4.

„At­vikiš įtti sér staš ķ hverfi 105 ķ Reykja­vķk.“

Frétt mbl.is.                       

Athugasemd: Póstnśmer eru ekki hverfi. Mörg hverfi eru ķ póstnśmeri 105; Hlķšarnar sem raunar eru alls ekki eitt hverfi žó götur žar endi į oršinu hlķš. Miklabrautin skiptir Hlķšunum. Noršurmżrin į lķtiš sameiginlegt meš Hlķšunum og sama er meš Holtin, hverfiš ķ kringum Sjómannaskólann. Noršan Laugavegs eru Tśnin sem eiga ekkert sameiginlegt meš hverfinu sunnan eša noršan Miklubrautar, Noršurmżrinni og Holtunum.

Į sama hįtt er hęgt aš fęra rök fyrir žvķ aš önnur hverfi ķ Reykjavķk tengjast ekki žó žau hafi sama póstnśmer. Sama er meš póstnśmer annars stašar, til dęmis póstnśmeriš 201 Kópavogur, žaš er ekki hverfi enda į ķbśi vestast į Borgarholtsbraut fįtt sameiginlegt meš žeim sem bśa til dęmis ķ Engihjalla, sem er austast. 

Nišurstašan er žvķ žessi aš tilraun löggunnar til aš bśa til hverfi er tóm vitleysa. „atvik“ sem gerist ķ „hverfi 105“ segir sįralķtiš stašsetninguna. Viš bķšum bara eftir žvķ aš löggan segi eitthvaš hafi gerst ķ hverfi 601 į Akureyri. Žį vęri nś fįtt eftir en aš fękka ķ löggunni.

Svo mį ekki gleyma blašamönnunum sem leišist ešlilega aš skrifa löggufréttir. Žaš afsakar hins vegar ekki aš endurbirta athugasemdalaust vitleysuna sem löggan skrifar ķ „dagbók“ sķna, žar meš tališ bulliš um „hverfi 105“

Tillaga: Atvikiš geršist ķ [Hlķšunum].

5.

„Hį­skól­inn opn­ar 4. maķ, en eng­in próf.“

Fyrirsögn į mbl.is.                        

Athugasemd: Hįskóli Ķslands opnar ekkert enda getur hann žaš ekki, hann er ekki gerandi. Hins vegar er hśsvöršurinn og rektorinn įbyggilega meš lykla og geta žvķ opnaš dyr og sé ólęst opnar hver fyrir sig.

Lķklega į blašamašurinn viš aš Hįskólinn taki aftur til starfa žann 4. maķ, haldi įfram žar sem frį var horfiš. Af hverju er žaš žį ekki sagt ķ staš žess aš segja aš steypa, gler, jįrn og loft geri eitthvaš?

Smįatriši? Nei, ekki aldeilis. Svona er ekki rétt mįl heldur er ętlast til aš fólk skilji vitleysuna vegna žess aš svo margir orša žetta svona. Eigum viš aš gefa „afslįtt“, sętta okkur viš aš žaš sem er rangt sé sagt vera rétt? Afleišingin veršur sś aš ķslenskunni hrakar.

Tillaga: Hįskólinn veršur opnašur 4. maķ, en engin próf.


Veftröllin sem ljśga, bölva og formęla

HįvęrUmręšur į alžingi götunnar standa nś sem hęst. Žęr bergmįla ķ athugasemdakerfum dagblašanna og lemur žar hver į öšrum meš öllum žvķ versta sem fólk ķ sandkassaleik getur upphugsaš, hugsi žaš į annaš borš. Ekki margir lesa athugasemdirnar enda engin įstęša til. Sjaldnast hefur neitt uppbyggilegt komiš frį žeim sem žar tjį sig. 

Hér er sżnishorn af talsmįta. Viš grķpum nišur dv.is žar sem standa yfir umręšur um hugsanlega forsetakosningar ķ sumar:

Hrafnhildur Sif Thorarensen: Žaš stefnir allt greinilega ķ spennandi kosningar. Gušmundur Franklķn fęr svo sannarlega mitt atkvęši!

Jack Hrafnkell Danielsson: Mašurinn er sišblindur fjįrglęframašur sem hefur gert sér žaš aš leik aš hafa fé śt śr sakleysingjum og reyndar heilum lķfeyrissjóši, oršiš margsinnis gjaldžrota eša ķ žaš minnsta fyrirtękin sem hann hefur stofnaš og fengiš fólk og félög til aš fjįrfesta ķ, stungiš öllu saman undan og sett allt drasliš į hausinn.
Žaš yrši žį félegur forseti aš hafa žetta rasista, sjallakvikindi sem forseta žvķ aš sjįlfsögšu fengi sjallamafķan alla žį fyrirgreišslu sem hśn bęši um og yrši žar meš einrįš ķ landinu.
Er žaš kanski žaš sem fólk vill sem slefar yfir žessum glępahundi?

Arnar Loftsson: Jack Hrafnkell Danielsson einstaklega ósmekkleg orš og flokkast eiginlega sem meinyrši gagnvart Gušmundi.
Ég myndi aldrei dirfast aš dylgja svona um fólk opinberlega.
Žś ert vęntanlega meš hreinann skjöld sjįlfur og hvķtžeginn og aldrei gert nein mistök į ęvinni?

Og ęsast nś leikar.

Jack Hrafnkell Danielsson: Arnar Loftsson Hvaš er meinyrši?
Held aš žś ęttir aš byrja į aš lęra ķslensku og hvaš orš žżša įšur en žś ferš aš glenna į žér rassgatiš og rępa eins og sį fįviti sem žś ert.

Arnar Loftsson: Dęmir sjįlfann žig....meš ósmekkleg orš gagnvart mér lika.
Hef séš skrif žķn į fjölmišlum. Net tröll sem sem bżr ķ śtlöndum. Og oršljótur meš afbrigšum.

Jack Hrafnkell Danielsson: Arnar Loftsson Hef lķka lesiš eitt og annaš eftir žig og ekkert af žvķ er hęgt aš kalla vitręnt eša skynsamlegt.
Oršagjįlfur hįlfvitans hafa margir sagt um žig og žķn skrif.

Arnar Loftsson: Jack Hrafnkell Danielsson žś ert ekki bara ljótur ķ framan og heldur lķka illa innrętur aš innan, svo aš žaš į ekki viš um žig, um aš dęma fólk ekki eftir śtlitinu.
Ég vęri lķka alltaf reišur ef ég myndi horfa į žetta andlit ķ speglinum į hverjum degi

Jack Hrafnkell Danielsson: Arnar Loftsson Lżšręšislegur MARKAŠSSINNI - innblįsin af Adam Smith, Milton Friedman, Voltaire & frjįlshyggju. Segir allt sem segja žarf um žig žvķ milli eyrnana į žér er ekki neitt.

 

Į alžingi götunnar eru ekki greidd atkvęši heldur hafa žeir alltaf betur sem hįvęrastir teljast, tvinna saman mest bölv og formęlingar. Žeir eru sagšir fara hallloka sem ekkert tjį sig eša nenna ekki aš elta ólar viš sorann. Žögnin er misskilin og espar žį hver annan, keppast um aš gera lķtiš śr öšrum og skżra mįl af engri žekkingu. Veftröllin taka žögn sem višurkenningu į upploginni sök.

Varla er hęgt aš įlasa fólki fyrir aš tjį sig ķ athugasemdadįlkunum en žaš kann sig ekki. Vandamįliš eru žeir sem leggjast svo lįgt aš lesa forina sem žar birtist. Ótrślegt er aš fólk hafi ekki hreinlega skašast af lestrinum. Okkur veršur mörgum bumbult.


« Fyrri sķša | Nęsta sķša »

Innskrįning

Ath. Vinsamlegast kveikiš į Javascript til aš hefja innskrįningu.

Hafšu samband