Bloggfęrslur mįnašarins, janśar 2019

Enn kraumar ķ bergganginum hans Bįršar

190131 Skjįlftar Eitt af fjölmörgu athyglisveršu viš gosiš ķ Holuhrauni var berggangurinn sem lį frį Bįršarbungu og śt į Flęšur Jökulsįr į Fjöllum. Ķ fimm mįnuši dęldi Bįršur kviku eftir honum og śr varš hraunflęmi sem aš lokum reyndist vera um 85 ferkm sem er nęrri fjórum sinnum stęrra en kom upp ķ gosinu į sömu slóšum 1797.

Enn viršist hraungangurinn vera virkur ef draga mį žį įlyktun af tķšum jaršskjįlftum ķ honum öllum. Lķklega er kvika enn aš brjóta sér leiš en žrżstingurinn er enn ekki nęgur til aš śr verši eldgos.

Skrżtnasta viš kvikustreymiš frį Bįršarbungu er aš ķ fyrstu stefndi berggangurinn til sušausturs en tók sķšan furšulega krappa beygju til noršausturs og žašan śt į Flęšur. Jaršfręšingar hafa mikiš pęlt ķ žessu og ein skżringin er sś aš kvikan hafi lent į fyrirstöšu žarna sušvestan viš Bįršarbungu sem hśn komst ekki ķ gegnum.

Žegar žetta geršist merktu jaršvķsindamenn breytingar ķ Kverkfjöllum eins og oft gerist žegar eldgos er ķ vęndum. Žį lifnaši yfir Kverkfjöllum, segja žeir.

Berggangurinnfrį 16 įgSvo mikill hafi žrżstingurinn veriš aš leiš opnašist til noršausturs, hugsanlega ķ eša viš gamla bergganginn frį žvķ 1797. Um leiš dofnaši aftur yfir Kverkfjöllum en męlar ķ nįgrenninu bentu til fęrslu kvikunnar til noršausturs. GPS stašsetningarmęlar sżndu hreyfingu į landi, til dęmis ķ Vonarskarši og į Grķmsfjalli.

Į žessum tķma héldu vķsindamenn aš eldgos brytist upp śr Dyngjujökli sem hefši veriš frekar slęmt. Žį yrši öskugos og flóš ķ Jökulsį į Fjöllum.

Allir vörpušu öndinni léttar žegar gangurinn nįši noršur fyrir Dyngjujökul. Gos į Flęšunum var besti stašurinn fyrir eldgos, raunar besti stašur landsins fyrir slķkar nįttśruhamfarir.

Berggangurinn žversnišNś segja menn aš berggangurinn hafi hugsanlega beygt vegna žess aš hann fylgdi landslaginu, įtti aušveldara meš aš brjóta sér leiš ef žvķ hallaši. Įstęšan fyrir žvķ aš eldgosiš śr ganginum varš į Flęšunum er einfaldlega vegna žess aš žangaš komst kvikan aušveldlega en réši ekki viš hallann upp ķ Dyngjufjöll.

Efsta myndin sżnir jaršskjįlfta undanfarna daga nįkvęmlega į žeim staš žar sem berggangurinn breytti um stefnu og fór ķ noršaustur. Žeir benda til žess aš žar undir kraumi kvika.

Mišmyndin er yfirlit yfir skjįlfta frį 16. įgśst 2014 og eru litirnir samkvęmt dagakvaršanum hęgra megin. Gosiš hófst rétt eftir mišnętti 29. įgśst. Efstu tvęr myndirnar eru fengnar af vef Vešurstofu Ķslands.

Nešst er žversniš af legu berggangsins og eftir Magnśs Tuma Gušmundsson, jaršešlisfręšing. Litla myndin ef sżnir stefnur berggangsins śr lofti.


Oršaleppar, ašhlynntur og vopnaš hugarfar

Athugasemdir viš mįlfar ķ fjölmišlum.

 

Ljótir oršaleppar

Ég er mįlvöndunarmašur ķ hófi, en stundum fer žó oršalag ķ taugarnar į mér. […] Žess vegna varš ég svolķtiš glašur žegar ég sį rithöfundinn Hermann Stefįnsson taka žetta upp į Fésbókinni ķ dag:

Óskaplega eru žeir ljótir žessir oršaleppar „hjólar ķ“ og „drullar yfir“. Ķ žeim er einhver asnaleg heimsmynd žar sem fólk stendur ķ eilķfum hanaslag, hjólar um allt meš hetjusvip og drullar meš ekki minni svip. 

Af hverju mį ekki segja „gagnrżnir haršlega“ eša „vegur aš hugmyndum“ eša „įtelur“, „finnur aš“, „tekur til bęna“, „setur ofan ķ viš“, „hęšist aš“ eša bara „gagnrżnir“? Jafnvel „sproksetur“ eša „sallar nišur“ ef menn vilja hafa žaš sterkt? 

Mętti vinsamlegast breyta žessu? Ókei. Takk fyrir.

Silfur Egils. Egill Helgason, 17.11.2015.

 

1.

„Nem­ar und­ir įlagi bjargi sér meš lyfj­um.“ 

Frétt į mbl.is.     

Athugasemd: Žegar sagnorš er notaš ķ vištengingarhętti ķ germynd, į eins og gert er ķ fyrirsögninni į Moggavefnum, žį virkar hśn stundum žveröfugt viš žaš sem ętlast er til. Ég skil hana žannig aš skoraš sé į nįmsmenn aš žeir bjargi sér meš žvķ aš taka lyf. Vištengingarhįtturinn er stundum vandmešfarinn.

Stašreyndin viršist hins vegar vera allt önnur samkvęmt fréttinni. Sumir nįmsmenn misnota lyf sem nefnd eru, halda aš žau auki nįmsįrangur. Einnig eru margir ķ vinnu meš nįmi sem eykur įlagiš og žar af leišandi er gripiš til lyfja svo žeir žoli įlagiš.

Ķ tillögunni hér fyrir nešan er annarri sögn bętt viš til žess aš mįlsgreinin gefi ekki til kynna aš lyfin séu einhver töfralausn.

Tillaga: Nemar undir įlagi reyna aš bjarga sér meš lyfjum 

2.

„Samkvęmt Pįli liggur umręddur nemandi nś heima fótbrotinn, sįrkvalinn og illa ašhlynntur.“ 

Frétt į dv.is.     

Athugasemd: Sögnin aš hlynna merkir aš styšja eša hlśa aš. Hlynna aš žżšir aš hjįlpa ašstoša eša hlśa aš.

„Ašhlynna“ er ekki til, hvorki sem sögn eša eitthvaš annaš. Allir sem hafa sęmilegan oršaforša vita žetta. Villan er slęm hjį DV og žar į bę žurfa blašamenn aš taka sér tak og ekki sķšur ritstjórnin.

Hér er dįlķtill fróšleikur. Į malid.is segir:

hlunnur [...] ‘višarkefli (eša hvalbein) til aš setja bįt eftir; bįtsskorša; handfang į įr’ ...

hlynna s. leggja hlunna undir bįt; styšja, lišsinna, hlśa aš, vera hlynntur ...

Foršum drógu menn bįta sķna upp ķ fjöru į hlunnum, sem voru sķvalir višarbolir. Žeir rśllušu meš bįtnum og žį varš višnįmiš minna. Žar sem ég var ķ sveit lagši bóndinn hins vegar įrarnar ķ fjöruna og svo hjįlpušumst viš aš draga eša żta bįtnum upp į öruggan staš.

Vildu menn aš bįtar stęšu voru žeir skoršašir, hlynntir.

Ķ dag er fólk hlynnt (lżsingarorš) eša mótfalliš einhverju, sumir hlynntari og jafnvel kann aš vera aš meirihlutinn sé hlynntastur žvķ aš hlynna aš sjśkum, veita ašhlynningu.

Į skattframtali žarf hver og einn aš telja fram žau hlunnindi sķn og eru žau skattlögš samkvęmt įkvešnum reglum. Önnur hlunnindi žarf ekki aš telja fram, til dęmis rekaviš, hśsnęši sem liggur vel viš sólu (sól), berjaland og svo framvegis.

Svona breytist mįliš og gömul orš fį nżja merkingu.

Tillaga: Pįll segir aš umręddur nemandi liggi fótbrotinn heima, sįrkvalinn og įn naušsynlegrar ašhlynningar.

3.

„Meš hugarfar sigurvegara aš vopni.“ 

Fyrirsögn į blašsķšu 4 ķ ķžróttablaši Morgunblašsins 31.1.2019.     

Athugasemd: Eftir aš hafa lesiš žessa fyrirsögn datt mér ķ hug hvort hęgt sé aš „oforša“ hlutina. Ég fletti oršinu samstundis upp og komst aš žvķ aš žaš er ekki til. Hins vegar er ķ oršabók aš oftala (of-tala ekki oft-ala, sem er įbyggilega eitthvaš annaš sem og of-ala). Oft eru mįl rędd śt ķ hörgul en stundum eru žau oftöluš. Flestir žekkja stjórnmįlamanninn sem oftalar allt en segir ķ raun ekkert merkilegt.

Fréttin ķ ķžróttablašinu er vel skrifuš og upplżsandi en ég velti žvķ samt fyrir mér hvort ekki hefši veriš beittara aš nota tillöguna hér fyrir nešan sem fyrirsögn. Įstęšan er einfaldlega sś aš hśn segir nóg, hugarfar sigurvegarans er alltaf „vopn“ hvernig sem į žaš er litiš.

Skilningur lesandans į ritušu mįli byggir į stķlnum. Sumt žarf ekki aš orša, žaš liggur oft ķ augum uppi įn žess aš umręšuefniš sé tķundaš „ķ ręmur“ eins og sagt er.

Tillaga: Hugarfar sigurvegarans.

4.

„Fyrirtękiš er meš starfsmenn meš fjölbreytta menntun og reynslu sem getur séš um allar višgeršir fasteigna.“ 

Seld „kynning“ į dv.is.     

Athugasemd: Flestir fjölmišlar selja plįss til aš eiga fyrir śtgjöldum. Žetta eru auglżsingar, stundum kallašar „fréttir“ en einnig „kynning“ og žannig er žaš hjį DV.

Mįlsgreinin hér fyrir ofan er klśšur. Blašamašurinn hefši įtt aš umorša hana. Žarna segir aš fyrirtękiš sé meš starfsmenn meš fjölbreytta … Nįstašan sem og oršalagiš er algjör óžarfi og aušvelt aš laga.

Ég velti žvķ fyrir mér hvort žarna sé sagt, aš žaš sé fyrirtękiš sem geti séš um višgeršir eša starfsmennirnir. Tilvķsunarfornafniš sem bendir til starfsmannanna en sögnin getur er ķ eintölu og į žį viš fyrirtękiš.

Tillaga: Starfsmennirnir hafa bęši fjölbreytta menntun og reynslu. Žeir geta séš um allar višgeršir fasteigna.


Féflettir, handsömun og frįkastahįr

Athugasemdir viš mįlfar ķ fjölmišlum.

 

Ekki lengur žjófur heldur …

Mįliš er yfirfullt af nżsmķšum sem leysa eiga hin gömlu og grónu orš af hólmi. Gallinn er bara sį aš nżju oršin eru oft óžörf meš öllu, stundum kaušalega samsett orš (eins og aš hlżšnižjįlfa). […]

Mér dettur žį ķ hug oršiš žjófur sem lengi žótti gott og gilt er fjallaš var um žį sem tóku eitthvaš ófrjįlsri hendi. En žaš var ķ gamla daga. Ég tek eftir žvķ aš hinir stórtękustu žjófar eru ekki sęmdir žeirri nafnbót nś um stundir, heldur žeim valin önnur orš auk žess sem glępirnir eignast nż hugtök. Nś nżveriš sį ég eitt slķkt, nżyršiš féflettir. 

Tungutak ķ Morgunblašinu 8. janśar 2012. Höfundur pistilsins er Žóršur Helgason.

 

1.

„Fjallskilanefnd og yfirmenn žjóšgaršs munu funda ķ vikunni og skipuleggja handsömun į žessum rollum.“ 

Frétt į blašsķšu 9 ķ Morgunblašinu 28. janśar 2019.      

Athugasemd: Žetta er haft eftir sveitastjóra Blįskógabyggšar. Žetta er vont mįl. Enginn talar um „skipulagningu į handsömun“ fjįr. Žetta er hlęgileg stofnanamįllżska en um leiš hįlfrotin, myndi sóma sér betur ķ skaupi eša spaugstofu en ķ daglegu lķfi.

Viš žetta mį žvķ bęta aš ég hef lengi haft įhyggjur af oršinu „handsama“. Held aš žaš sé ekki gamalt, lķklega dregiš af žvķ aš leggja hendur saman og setja jįrn į žęr, handjįrna. Sé žetta rétt er erfitt aš handsama dżr. 

Įriš 2013 fékk ég póst frį Stofnun Įrna Magnśssonar ķ ķslenskum fręšum, Mįlstöš. Ķ honum fékk ég svar viš žessum vangaveltum mķnum um sögnina aš handsama og žar segir.

Elstu dęmi um žessa sögn ķ ritmįlssafni Oršabókar Hįskólans eru frį 18. öld og eru notuš um aš grķpa/fanga dżr (t.d. fé, hesta). Sjį hér (linkurinn viršist óvirkur).

Sś merking sem žś nefnir, ž.e. aš leggja saman hendur, getur žvķ varla veriš upprunaleg.

Ķ helstu oršsifjabókum er ekki fjallaš um uppruna žessarar sagnar og ég get žvķ mišur ekki veitt meiri upplżsingar um hann.

Žetta er nokkuš afgerandi svar frį Jóhannesi B. Sigtryggssyni. Hins vegar vęri gaman aš heyra frį lesendum um žetta.

Tillaga: Fjallskilanefnd og yfirmenn žjóšgaršs munu funda ķ vikunni og įkveša hvenęr fénu verši smalaš.

 

2.

„Rochford hefur įtt mjög góša leiki meš Žórslišinu …“ 

Frétt į blašsķšu 3 ķ ķžróttablaši Morgunblašsins 29. janśar 2019.

Athugasemd: Betra hefši veriš ef ķžróttablašamašur Morgunblašsins hefši skrifaš ķ stašinn eins og tillagan hér fyrir nešan er. Hann į aš gera betur enda alvanur blašamašur og skrifari.

Um žaš snżst ķslensk mįl aš nota sagnoršin sem mest, ekki skrifa ķslenska ensku. Sį sem „į góšan leik“ leikur vel. Hiš sķšarnefnda er mun lęsilegra og skżrara.

Sķšar ķ fréttinni segir blašamašurinn aftur aš leikmašur hafi „… įtt jafna og góša leiki …“. Lķklega er įtt viš aš hann hafi alltaf leikiš vel.

Enn er įstęša til aš hnżta ķ fréttina, ķ henni segir:

… ķ hópi frįkastahęstu leikmanna deildarinnar,  įsamt žvķ aš skila stöšugt sķnu ķ öšrum žįttum leiksins

Nišurlagiš eftir kommuna er stķllaust, eiginlega hįlfgeršur bastaršur. Engu lķkar en aš blašamašurinn hafi oršiš uppiskroppa meš hól ķ umfjölluninni eša įkvešiš aš stytta fréttina. Įn efa er įtt viš aš leikmašurinn hafi alltaf spilaš vel, jafnt ķ vörn sem sókn.

Aldrei hef ég heyrt lżsingaroršiš „frįkastahįr“. Illt vęri ef „frįkastahįi“ vęri lįgvaxinn. Eša hvernig er „frįkastahįr“ į litinn? Grķnlaust lżsi ég hér meš žeirri skošun minni aš oršiš er drasl og į aš fara ķ rusliš žar sem fyrir eru ómeti eins og „ķžróttablašamannsskrif“ og „lęrisveinar“ ķ merkingunni leikmenn žjįlfara.

Tillaga: Rochford hefur leikiš mjög vel meš Žórslišinu …

 


Nafnoršavęšingin og léleg landafręši

Athugasemdir viš mįlfar ķ fjölmišlum.

 

1.

„„Žessir ašilar lżstu yfir įhuga į aš fį žetta mat vegna žess įrangurs sem hefur nįšst ķ öšrum löndum,“ segir Thiemann viš Morgunblašiš, sem sló į žrįšinn til höfušstöšva OECD viš Boulogne-skóginn ķ Parķs en OCED mun įsamt innlendum sérfręšingum framkvęma matiš ķ samtali viš hagsmunaašila.“ 

Frétt ķ Morgunblašinu.      

Athugasemd: Žetta er alltof löng mįlsgrein, sex ólķkar setningar. Žarna er žörf fyrir punkt og jafnvel aš umorša hana. 

Hafi Thiemann rętt viš Morgunblašiš er óžarfa mįlalenging segja aš blašiš hafi hringt til OECD, žaš liggur ķ oršunum. Engu skiptir hvernig vištališ var tekiš. Flestir vita hvar höfušstöšvar samtakanna eru, óžarfi aš pota žessum gagnslausu „upplżsingum“ inn ķ mįlsgrein sem fjallar um allt annaš. 

Svo er sagt aš matiš sé „framkvęmt“ ķ „samtali“ viš ašra? Hvaš er žį įtt viš? Samvinnu?

Blašamenn eru afar įhugasamir um nafnoršavęšingu mįlsins. Ķ tilvitnuninni žarf endilega aš „framkvęma mat“, ekki meta. 

Viš sem skrifum mikiš lendum oft ķ žvķ rugli aš misnota persónufornafniš žaš og įbendingarfornafniš. Segjum vegna žess įrangurs ekki vegna įrangurs, sem er oftast miklu einfaldara og ešlilegra. Viš segjum žetta mat ķ staš žess aš segja bara matiš.

Ég višurkenni aš ég geri žetta oft, rétt eins og blašamašurinn sem skrifaši oršin (ekki „žessi orš“) hér fyrir ofan.

Gott er aš hafa ķ huga aš skrif byggjast ekki sķst į stķl. Oršaval og oršanotkun getur ęši oft orkaš tvķmęlis en um leiš er óskaplega fróšlegt aš velta fyrir sér hugsanlegum möguleikum.

Tillaga: „Įhugi er į aš fį matiš sem hefur nżst vel ķ öšrum löndum,“ segir Thiemann viš Morgunblašiš. OCED mun vinna žaš įsamt innlendum sérfręšingum og ķ samrįši viš hagsmunaašila.“ 

2.

„Snarpur skjįlfti viš Hrafntinnusker fannst ķ Fljótshlķš“ 

Frétt į visir.is.       

Athugasemd: Landafręšin vefst stundum fyrir blašamönnum Vķsis. Jaršskjįlftinn var um žrettįn km frį Įlftavatni sem er nś talsvert lang. Frį Hrafntinnuskeri eru tępir nķu km aš upptökunum sem lķka er slatti, aš minnsta kosti fyrir mig sem hef gengiš žarna meš žungan bakpoka. 

Hins vegar er ašeins um einn km frį Dalakofanum aš skjįlftaupptökunum.

Fįir blašamenn myndu segja aš umferšaóhapp viš tónleikahśsiš Hörpu hafi veriš „viš“ Raušavatn. Žangaš eru žó tępir nķu km. ķ beinni loftlķnu, svipaš og į milli Hrafntinnuskers og stóra jaršskjįlftans.

Blašamašurinn hefši aušveldlega getaš fundiš gögn um skjįlftann, žau eru birt į vef Vešurstofunnar og vķšar. Žess ķ staš birtir hann gagnslaust Google-kort sem sżnir hvar skįli Feršafélagsins er viš Hrafntinnusker. Frekar er žetta nś mįttlaus afgreišsla.

Tillaga: Engin.


Takklęti eša žakklęti ... į hįdegiverši eša ķ hįdegisverši

Athugasemdir viš mįlfar ķ fjölmišlum.

 

1.

„Öldungadeildaržingmenn Repśblikanaflokksins deildu sķn į milli į hįdegisverši ķ ašdraganda atkvęšagreišslu …“ 

Frétt į visir.is.      

Athugasemd: Mį vera aš žetta sé algjört smįatriši en réttara er aš segja aš žeir hafi deilt ķ hįdegisverši. Veiti ekki hvaš žaš žżšir žegar forsetningin „į“ er notuš um hįdegisveršinn.

Nokkur munur er į sögnunum aš deila og rķfast. Hiš fyrrnefnda merki žręta en hiš sķšara er oršasenna sem er nokkuš óvęgnari en deila. Blašamašurinn gerir hins vegar engan greinarmun į oršunum. Fyrst ķ staš talar hann um deilur svo voru žingmennirnir aš rķfast. Žetta eru slęm vinnubrögš og fyrir vikiš veršur fréttin ekki trśveršug.

Į vefmišli Washington Post segir er enska sögnin „clash“ notuš. Hśn getur  vissulega žżtt deilur. Oršabókin segir: 

confrontation, angry exchange, shouting match, war of words, battle royal, passage of arms; contretemps, quarrel, difference of opinion, disagreement, dispute …  

Sķšar ķ ensku fréttinni er talaš um „argument“ sem  lķka mį žżša sem deilur en varla rifrildi.

Hafi žingmennirnir deilt žį var žaš žeirra į milli, žetta var lokašur hįdegisveršarfundur.

Ķ fréttinni stendur žetta lķka:

Žegar fréttamašur benti honum į aš žaš vinna, žvķ annars yršir žś rekinn, vęri ekki aš „bjóšast til aš vinna“ …

Žetta er óskiljanlegt. Hins vegar skildi ég mįlsgreinina meš žvķ aš lesa mynd af Twitter-fęrslu sem fylgdi fréttinni. Mér finnst blašamašurinn žurfi aš vanda sig betur. Hvaš eftir annaš birtir hann skemmdar fréttir. Allir eiga aš lesa yfir skrif sķn og vera um leiš frekar gagnrżninn. Ķ fréttinni eru margar leišinlegar villur og klśšurslegt oršalag. 

Tillaga: Öldungadeildaržingmenn Repśblikanaflokksins deildu ķ hįdegisverši ķ ašdraganda atkvęšagreišslu …

2.

„Takklęti ķ tķu įr, <3 #10ychallangeaccepted“ 

Auglżsing ķ tölvupósti frį Nóva.     

Athugasemd: Hvernig mį žaš vera aš stórt og öflugt fyrirtęki sem bżšur Ķslendingum žjónustu geti ekki notaš ķslensku ķ auglżsingum sķnum? „Takklęti“ er bull, oršiš er ekki til. Jafnvel léleg ķslensk leišréttingaforrit gera athugasemd viš oršiš.

Tölvupósturinn er ótrśleg vanviršing viš ķslenskt mįl. Žaš sem stendur eftir kommuna er óskiljanlegt.

Textinn ķ auglżsingin er svona:

Viš erum stolt, glöš, įnęgš, hręrš, uppvešruš og kįt, en fyrst og fremst endalaust žakklįt ykkur, višskiptavinum Nova, fyrir öndvegiseinkunn ķ Ķslensku įnęgjuvoginni. Višskiptavinir Nova eru įnęgšustu višskiptavinirnir ķ farsķmažjónustu, tķunda įriš ķ röš. Takk.

Mér finnst tölvupósturinn ekki sżna višskiptavinum Nóva, neitt žakklęti, žvert į móti. Ķ auglżsingunni er bull og skelfileg nįstaša.

Af hverju er ekkert samręmi; „takklęti“ ķ fyrirsögn en žakklęti ķ texta? Žetta er ekki einu sinni fyndiš eša svalt. Fyrirtęki eiga ekki aš verja fé og vinnu fólks ķ aš misžyrma ķslenskunni, hśn į viš nęgan vanda aš etja svo žetta bętist nś ekki viš.

Ķslendingar ętlast til žess aš fyrirtęki hafi samskipti viš žį į ķslensku. Punktur. 

Hér er ekki śr vegi aš ręša um žakkir. Langt er sķšan viš tókum upp ķ ķslensku danska oršiš takk. Ķ Mįlfarsbankanum segir:

Sumir hafa amast viš oršunum takk fyrir vegna danskra įhrifa. Benda mį į žökk fyrir eša žakka žér fyrir ķ žeirra staš.

Frekar er męlt meš žvķ aš segja eiga žakkir skildar en eiga žakkir skiliš enda žótt hiš sķšarnefnda sé einnig tękt.

Samkvęmt ķslenskri oršsifjabók er nafnoršiš žökk nįskylt tųkk į fęreysku, takk į nżnorsku, tack į sęnsku og tak į dönsku. Į žżsku er samstofna oršiš danke og thank(s) į ensku.

Mjög sjaldgęft er aš einhver segir: Žökk fyrir, miklu frekar takk fyrir. Hins vegar er nafnoršiš žakklęti alltaf notaš, enginn asnast til aš segja „takklęti“, nema Nóva.

Tillaga: Žakklęti ķ tķu įr.


Gjafir fyrir bónda į einum tķmapunkti ...

Athugasemdir viš mįlfar ķ fjölmišlum.

 

1.

„Žaš vakna spurningar um hvaš žaš merkir aš vera fjölskylda og į einum tķmapunkti segir Nobuyo: „Stundum er betra aš velja sér fjölskyldu“.“ 

Kvikmyndagagnrżni į blašsķšu 71 ķ Morgunblašinu 24.1.2019.     

Athugasemd: Hér hefur įšur veriš agnśast dįlķtiš śt ķ oršiš tķmapunktur. Enn skal žaš fullyrt aš žaš er óžarft ķ flestum žeim tilvikum sem ég hef fundiš. Veltum fyrir okkur hvaš punktur ķ tķma žżšir. Er žaš sekśnda eša eitthvaš lengra eša skemmra? Hversu langur getur tķmapunktur veriš, er hęgt aš teygja į honum? Getur hann veriš einn dagur, vika eša mįnušur? Sé oršiš svo sveigjanlegt stendur žaš varla undir nafni.

Ķ stašinn mį nota żmis orš og oršasambönd eins og eitt skipti, einu sinni, žį, žegar og ķ žessu tilviki mį nota į einum staš ķ kvikmyndinni.

Ofangreind tilvitnun er frekar illa skrifuš, hefši mįtt vanda oršalagiš. Byrjun mįlgreinarinnar er lķka óvönduš; „žaš vakna … žaš merkir …“. Höfundurinn getur greinilega skrifaš įgętan texta er smįvęgilegir gallar eru įberandi.

Tillaga: Ķ myndinni eru vangaveltur um hvaš fjölskylda sé. Ķ eitt skipti segir Nobuyo: „Stundum er betra aš velja sér fjölskyldu“.

2.

„Gjafir fyrir alla bónda!“ 

Fyrirsögn ķ tölvupósti frį skor.is.     

Athugasemd: Jį, ég fę stundum tilboš frį skor.is, ekki skora heldur skór. Žetta er netverslun sem er hluti af stórri verslunarkešju sem selur margvķslegan skófatnaš, til dęmis Ecco skó sem eru alveg įgętir.

Mér snarbrį aušvitaš viš žennan póst. Höfundur hans viršist ekki kunna aš beygja algengt ķslenskt orš, bóndi. Sķšast žegar ég vissi beygšist žaš svona ķ eintölu: bóndi, bónda, bónda, bónda. Ķ fleirtölu: Bęndur, bęndur, bęndum til bęnda (fleirtalan er ekki svona en žetta er samt fyndiš: Bóndar, bónda, bóndum, bónda)

Fyrirsögnin į viš fleirtölu ķ žolfalli, žvķ ręšur forsetningin.

Höfundurinn gęti veriš fulloršinn og haft ķ huga bóndadaginn, sem er ķ dag. Hugsanlega er žetta villa sem veršur til žegar veriš er aš prófa sig įfram meš fyrirsögn og svo gleymist aš klįra hana. Slķkt kemur fyrir besta fólk.

Nafnoršasżki er žaš kallaš žegar höfundur texta „gleymir“ aš fallbeygja nafnorš og hefur žau ķ nefnifalli.

Ég velti žvķ fyrir mér hvort höfundurinn hafi ętlaš aš komast hjį žvķ aš nefna bęndur ķ merkingunni bśmenn, žeir séu ekki markhópurinn heldur bęndur sem eiginmenn (sem vissulega mį segja aš séu bśmenn, rįša fyrir bśi sķnu, heimilinu). 

Hver mešalmašur veit hvernig oršiš bóndi fallbeygist skrifaš og hann hefši lķka getaš skrifaš: Gjafir fyrir alla į bóndadaginn.

Žetta er nś ekki allt. Pósturinn er alveg kostulegur. Ķ honum segir:

Ķ tilefni žess tókum viš saman vinsęlustu vörurnar akkśrat nśna og bjóšum žér į geggjušum afslętti!

Vinsęlustu vörurnar hitta alltaf ķ mark! - og žęr eru hér:

  • Klikkašu hér fyrir bóndann sem fer į skķši, ķ göngu og fķlar almenna śtivist
  • Klikkašu hér fyrir bóndann sem sinnir erindum į malbikinu
  • Klikkašu hér fyrir bóndann sem fer į ęfingu

„Akkśrat“ hélt ég aš vęri žvķ sem nęst śtdautt orš, aš minnsta kosti ķ ritmįli. Ķ talmįli var žaš einu sinni svo óskaplega algengt aš sį sem var sammįla sķšasta ręšumanni kinkaši kolli og sagši ķ skilningsrķkum tón; „akkśśśrad ...“ og ekkert meira žann daginn.

Fótboltalżsandi į Stöš2 hefur vandi sig į aš kalla allt sem vel er gert ķ boltanum „geggjaš„; skoruš mörk, sendingar, einleik og annaš skemmtilegt. Mörgum žykir hljómurinn ķ žessu orš ansi geggjašur og töff og er žaš nś notaš ķ tķma og ótķma, rétt eins og aš fyrir nokkru gat svo margt veriš „brjįlaš“, „gešveikt“ og ekki mį gleyma „sjśkt“. Svona orš fara smįm saman ķ geggjušu glatkistuna žar sem framlišin orš hvķla, til dęmis spęldur, truflašur, skvęsinn, dsķsös, kommon og fleiri og fleiri.

Sögnin aš klikka er svo sem ķ lagi en ofnotkun į henni eins og žarna virkar dįlķtiš, tja ... klikkuš aš mķnu mati.

 

Tillaga: Gjafir fyrir alla bęndur!


Bišla eša bišja, tjónvaldur og ónęšisvaldur

Athugasemdir viš mįlfar ķ fjölmišlum.

Bóniš eša bęnin

„Enginn fór bónlaus frį henni“ var sagt um greišvikna konu. Ekki veriš aš sjį eftir bóninu žar.
En grķnlaust: bón er žarna bęn, beišni og aš fara bónleišur til bśšar er aš fara erindisleysu.
Mašur leitar til manns, bišur hann bónar, er neitaš og fer heim (til bśšar) bónleišur, ž.e. óbęnheyršur.

Mįliš į blašsķšu 28 ķ Morgunblašinu 22.1.2019

 

1.

„Kyngir nišur snjó į höfuš­borgar­svęšinu.“ 

Frétt į visir.is.      

Athugasemd: Žegar setning byrjar į sagnorši bżst lesandinn viš žvķ aš um spurningu sé aš ręša. Svo er ekki, hér er um fullyršingu aš snjó kyngi nišur.

Held žó aš vķšar hafi snjóaš um sunnan og vestanvert landiš en blašamašurinn heldur. 

Tillaga: Snjó kyngir nišur į höfušborgarsvęšinu.

2.

„Rithöfundur ķ fyrsta sinn valinn.“ 

Fyrirsögn į blašsķšu 12 ķ Morgunblašinu 21.1.2019.      

Athugasemd: Ķ ķslensku getur sagnorš stašiš nokkuš vķša ķ setningu en śtkoman er ekki alltaf góš.

Sögnin ķ fyrirsögninni hér aš ofan er aftast ķ setningunni, sem er vont. Hśn hljómar illa og žį efast oft lesandinn um fréttina og flettir bara blašinu įfram įn žess aš lesa hana. 

Hér er lķtill leikur. Hvar er hęgt aš setja sagnoršiš:

  1. Rithöfundur ķ fyrsta sinn valinn.
  2. Rithöfundur ķ fyrsta valinn sinn.
  3. Rithöfundur ķ valinn fyrsta sinn.
  4. Rithöfundur valinn ķ fyrsta sinn.
  5. Valinn rithöfundur ķ fyrsta sinn.

Sumir žessara kosta geta gengiš, ašrir eru bull. Sį žrišji bendir til žess aš rithöfundurinn sé dįinn, hafi falliš ķ valinn (nafnorš) (vantar žó eitt „ķ“). Hlżtur aš vera eftirsóknarvert geta falliš ķ valinn oftar en einu sinni.

Tillaga: Rithöfundur valinn ķ fyrsta sinn.

3.

„Danska rķkisśtvarpiš hefur eftir lögreglunni aš einstaklingurinn sem lést hafi reynt aš foršast eldsvošann meš žvķ aš stökkva śt um gluggann af fjóršu hęš.“ 

Frétt į vef Rķkisśtvarpsins.     

Athugasemd: Mašur er vissulega einstaklingur og bęši oršin geta įtt viš karl og konu. Lķtil hefš er fyrir žvķ aš tala um einstakling.

Į vef Danmarks Radio, DR, segir:

- Personen sprang ud fra et vindue i fjerde sals hųjde. Ambulancefolk fandt vedkommende liggende i kritisk tilstand, og kort efter erklęrede en lęge personen for dųd, siger vagtchef Henrik Moll.

Danir tala um „en person“, persónu, sem viš notum sjaldan. Fréttamašurinn veit ekki alveg hvernig hann į aš žżša og grķpur žvķ til žess rįšs aš tala um einstakling. Žaš getur svo sem veriš ķ lagi en er ekki algengt. Ķ dönsku fréttinni kemur ekki fram hvort sį sem dó hafi veriš karl eša kona. 

Ég er ekki mjög klįr ķ dönsku en getur veriš aš žaš sem Danir kalla „fjerde sal“ sé fimmta hęš į ķslensku? Žetta er dįlķtiš lśmsk spurning vegna žess aš ekki telja allir hęšir į sama hįtt.

Ķ Bandarķkjunum er almennt tališ aš fyrsta hęš sé sś sem gengiš er inn ķ frį götu. Bretar segja sömu hęš vera jaršhęš (ground floor). Ķ fasteignaauglżsingum hér į landi viršast ķbśšir į fyrstu hęš oft sagšar į jaršhęš og žar fyrir ofan er önnur hęš og svo framvegis. Engin verslun viršist žó vera sögš į jaršhęš, žį er talaš um fyrstu hęš. Eflaust eru margar undantekningar frį žessu.

Tillaga: Danska rķkisśtvarpiš hefur eftir lögreglunni aš mašurinn sem lést hafi veriš aš flżja eldinn og žvķ stokkiš śt um glugga į fjóršu hęš.

4.

„Bišla til ökumanna aš skafa allan hringinn.“ 

Frétt į visir.is.     

Athugasemd: Sögnin aš bišla er nįtengt oršinu bišill og merkir aš bišja sér konu, bišja um hönd hennar. Bišill er sį sem bišlar. Oršiš er einnig skylt sögninni aš bišja

Enginn er lengur bišill, ungt fólk žekkir varla oršiš. Karlar og konur bišja millišalaust um hönd žess sem žvķ lķst afar vel į. Viš fešur sitjum uppi meš oršin hlut, heimur versnandi fer (hér žyrfti aš vera brosmerki svo enginn haldi aš žetta sé eitthvaš annaš en spaug).

Meš žetta ķ huga er varla hęgt aš segja lögreglan sé į bišilsbuxum, heldur bišur hśn ökumenn um aš skafa glugga bķlsins. Skafa hringinn, žaš skilst alveg og er bara ansi gott. 

Merkingin sagnarinnar aš bišla hefur ef til vill breyst, en er žaš réttlętanlegt? Löggan getur ešli mįls vegna ekki bišlaš, oršiš leyfir žaš ekki. BSRB getur ekki heldur bišlaš, ekki Alžingi eša Frķmśrar. Sum orš eru bara žannig gerš aš merkingunni veršur varla breytt. Ekki geta konur kvęnst … Man ķ augnablikinu ekki eftir fleiri sagnoršum sem eru svona órjśfanlega tengt öšru kyninu. Žó geta konur veriš skipstjórar, stżrimenn, fengiš sveinspróf og jafnvel tekiš pungapróf. Geta ekki karlar veriš ljósmęšur, flugfreyjur og hjśkrunarkonur (śbbs … žetta mį ekki segja)?

Fólk nennir ekki aš skafa snjó og ķs af öllum gluggum bķla sinna og ekki heldur af fram og afturljósum.

Tillaga: Hvetja ökumenn til aš skafa allan hringinn.

5.

„Tjón­vald­ur ķ vķmu og į van­bśn­um bķl“ 

Fyrirsögn į mbl.is.      

Athugasemd: Hvaš žykistu eiginlega vera? sögšum viš krakkarnir ķ gamla daga žegar einhver skar sig śr hópnum. Lķklega er žetta enn sagt. Žetta datt mér ķ hug žegar ég las fyrirsögnina žvķ aušvitaš flögraši žaš aš mér aš žetta orš „tjónvaldur“ vęri ęttaš frį lögreglunni. Hvaš žykist hśn eiginlega vera? 

Löggan er svo klįr aš finna upp orš og hśn skrifar stofnanamįllżsku, beitir oršum sem enginn notar. Svona uppskrśfašur texti er frekar leišigjarn og enn verra er žegar blašamenn apa hann eftir.

Ķ stuttu mįli er fréttin svona: 

Tjónvaldur undir įhrifum vķmuefna fékk höfušhögg er hann hafnaši į ökukennslubifreiš en ók af vettvangi į vanbśinni bifreiš sinni į hverri hjólbaršar eru ónżtir.

Svona talar löggan. Ķ endursögn į kaffistofu hjį mér var žetta oršaš svona: 

Dópašur  nįungi ók bķl į ónżtum dekkjum į annan. Hann flśši en löggan nįši honum skömmu sķšar.

Žetta kallast nęstum žvķ ešlilegt mįl, laust viš oršskrśš og rembing.

Fréttin er miklu lengri. Žar er margoft sagt frį aumingjans mönnum sem „vistašir“ voru ķ „fangageymslu“. Einn olli ónęši annar var ķ „annarlegu įstandi“. Žegar ég starfaši sem blašamašur var fariš meš svona „ónęšisvalda“ og fyllibyttur eša dópista į lögreglustöšina og žar settir ķ fangelsi, settir inn.

Svo finnst žessi gullna mįlsgrein ķ fréttinni:

Marg­ir öku­menn létu ekki slęma fęrš į höfušborg­ar­svęšinu stöšva sig žrįtt fyr­ir aš hafa neytt įfeng­is eša annarra vķmu­efna įšur en lagt var af staš śt ķ um­feršina.

Greinilegt er aš sumir treysta sér ekki edrś ķ ófęršina. Er žaš ekki bara skiljanlegt? Svo er žaš hitt gullkorniš:

Žrķr öku­menn voru stöšvašir ķ hinum żmsu hverf­um höfušborg­ar­svęšis­ins ķ nótt og įttu žeir žaš all­ir sam­eig­in­legt aš vera und­ir įhrif­um fķkni­efna.

Žessi mįlsgrein er hrįkasmķši. Į henni mį skilja aš žessir žrķr hafi margsinnis veriš stöšvašir hér og žar en ekki handteknir, teknir aftur og aftur. Lķklega er žaš ekki rétt.

Tillaga: Frįbęr fyrirsögn.

6.

„5 dögum sķšan“

Fyrirsögn į vef lögreglunnar.  

Vefsķša löggunnarAthugasemd: Vefur lögreglunnar er eflaust įgętur. Hann er samt frekar dönskuskotinn. Fyrir ofan hverja frétt stendur hversu langt sķšan hśn var birt. Dęmi:

3 dögum sķšan
Umferšaróhapp į Kjalarnesi

Žetta gerir danska lögreglan ekki. Į vefsķšu hennar er fréttir en žar er lįtiš nęgja aš birta dagsetninguna sem er alveg til fyrirmyndar. Vęri danska löggan eins og sś ķslenska gęti frétt hjį žeim veriš svona:

3 dager siden
Politiet går eftir hensynslöse syklister og knallertkorere

Stašreyndin er žessi: Žegar viš segjum į ķslensku „fyrir žrem dögum sķšan“ erum viš undir įhrifum af dönsku mįli en žar er sagt „for tre dager siden“

Merkingin į ķslensku breytist ekkert žó viš sleppum atviksoršinu sķšan. Žar aš auki telst réttara mįl aš segja fyrir žrem dögum.

Nišurstašan er sś aš löggan žarf aš lagfęra vefinn sinn, aš minnsta kosti aš žessu leyti.

Meš tilliti til žess sem sagt var ķ athugasemd fimm mętti löggan lķka draga verulega śr stofnanamįllżsku sinni, helst sleppa henni alveg.

Tillaga: Fyrir 3 dögum.


Fyrir atvikiš hafa žeir liši sįlarkvalir ...

Ekki hvaš sķst žeir sem žaš geršu, eins og žeir hafa višur­kennt af­drįtt­ar­laust og bešist fyr­ir­gefn­ing­ar į af ein­lęgni. Fyr­ir at­vikiš hafa žeir enda lišiš sįl­ar­kval­ir og žegar žolaš grimmi­legri refs­ingu en nokk­ur dóm­stóll myndi telja višeig­andi.

Svo segir Sigmundur Davķš Gunnlaugsson, žingmašur, ķ grein ķ Morgunblaši dagsins. Ķ tveimur mįlsgreinum kemur hann inn į žaš sem marga hefur grunaš en enginn spurst fyrir um: Hvernig er lķšan žessara žingmanna?

Umręšan um vanhugsaš drykkjuröfl var heiftarleg og versnaši eftir žvķ sem į leiš. Allir žurftu aš tjį sig um orš žessara žingmanna og žeim voru valin žau verstu hrakyrši sem hugsast gat. 

Aušvitaš įttu žeir gagnrżnina skilda en žaš flögrar engu aš sķšur aš manni umręšan hafi veriš aš stórum hluta óžörf enda oft yfirmįtlega skķtleg.

Fyrir löngu var nóg komiš. Žó bendir margt til žess aš fjöldi fólks hafi eingöngu gagnrżnt žingmennina til žess eins aš upphefja sjįlfa sig, rétt eins og žeir gera, sem teljast „virkir ķ athugasemdum“ fjölmišla.

„Lišiš sįlarkvalir ...“ Stöldrum viš eitt augnablik og ķhugum žetta.

Hversu lengi skal refsaš fyrir orš sem lįtin voru falla ķ hugsunarleysi? Hvenęr er umręšan oršin aš ljótu einelti?

Er ekki meira en nóg žegar sįlarheill fólks er ķ veši? 

Getur žś, lesandi góšur, fundiš til meš öšrum eša er žér alveg sama?


Rśll af boltahindrun, vera milli tannanna į fólki og ašskiliš mįl,

Athugasemdir viš mįlfar ķ fjölmišlum.

 

Skemmra og skemur

„Žessar ašgeršir ganga skemur en mašur įtti von į.“ Žarna hefši žurft aš standa skemmra. 

Ašgeršir geta gengiš langt eša skammt og žį gengiš lengra eša skemmra en vęnst var. 

Śrbęturnar sem stefnt var aš geta hins vegar enst lengur eša skemur en vęnst var. 

Skemmra um vegalengd, skemur um tķma.

Mįliš į blašsķšu 60 ķ Morgunblašinu 17.1.2019.

 

Nefnifallssżki

Nefnifallssżki lętur lķtiš yfir sér enda hefur ekki veriš amast viš henni eins mikiš og žįgufallssżkinni alręmdu (t.d. mér langar ķ staš mig langar). 

Nefnifallssżki er žó talsvert algeng meš mörgum sögnum, t.d. śthluta, eins og žegar sagt er aflaheimildir voru śthlutašar ķ staš aflaheimildum var śthlutaš.

Śr dįlkinum Orštak į blašsķšu ķ Morgunblašinu 19.1.2019.

 

1.

„Dagur Siguršsson og fallega japanskan hans var mikiš į milli tannanna į fólki mešan į leik Ķslands og Japan stóš.“ 

Frétt į visir.is.      

Athugasemd: Blašamašurinn skilur ekki oršasambandiš aš vera į milli tannanna. Žaš žżšir ekki einhver sakleysisleg umręša heldur er beinlķnis veriš aš baktala žann sem fyrir veršur. Hvernig er hęgt aš vera blašamašur og klśšra žessu?

Fólk dįšist aš japönskunni hans Dags og hęldi honum jafnvel fyrir hana. Ólķklegt er aš hann hafi veriš baktalašur. Hins vegar eru ekki miklar lķkur į žvķ aš margir Ķslendingar hafi hafi vitaš hvort japanskan hans hafi veriš fallega eša ekki.

Tillaga: Dagur Siguršsson og fallega japanskan hans lofuš mešan į leik Ķslands og Japan stóš.

2.

„Tališ er aš Lance Armstrong sé ķ dag metinn į um sex milljarša ķslenskra króna.“ 

Frétt į visir.is.      

Athugasemd: Stundum er sagt aš einhver sé jafnžyngdar sinnar virši ķ gulli og žaš er mikiš hól, žyngdin er aukaatriši žegar slegnir eru svona gullhamrar.

Hjólreišakappinn Lance Armstrong er ekki metinn til fjįr, hvorki ķ žyngd sinni né į annan hįtt. Hins vegar eru aušęfi hans talin vera um sex milljaršar króna. Žaš er aušvitaš allt annaš mįl.

Ķ žessu tilviki er óžarfi aš taka žaš fram aš žetta sé aušur hans „ķ dag“, aš öšrum kosti hefši komiš fram tilvķsun til annars tķma.

Tillaga: Tališ er aš aušur Lance Armstrong sé metinn į um sex milljarša ķslenskra króna.

3.

„Hafši Seinfeld įhugi žjįlfarans įhrif į komu Kramer?“ 

Fyrirsögn į visir.is.      

Athugasemd: Ég skildi ekki fyrirsögnina žegar ég las hana fyrst. Žurfti nokkrar atrennur og žį las ég fréttina, en žaš hefši ég ekki įtt aš gera. Ég skil hana nśna, hśn er alls ekki röng mętti vera skįrri. Fréttin er hins vegar illa skrifuš. Hvaš finnst lesendum til dęmis um žetta:

Sóknarlega er hann ruslakarl sem skorar eftir rśll af boltahindrun, hrašaupphlaupum sem og ruslastig.

Žetta er frétt um körfubolta og rętt viš žjįlfara ķ efstu deild. Blašamašurinn veit įbyggilega hvaš snżr upp og nišur į körfubolta en hann žarf vanda sig betur, lesenda sinna vegna.

Reglan sem ALLIR blašamenn verša aš hafa ķ huga er aš skrifa frétt sķna į skiljanlegu mįli. Tali višmęlandinn ekki gott mįl į blašamašurinn aš umorša žaš, endursegja. Ofangreint er bull. 

Žetta skilst ekki heldur:

Sem körfuboltamašur er hann hugsašur til aš dżpka bekkinn hjį okkur, …

Ég skil žetta ekki, hef žó leikiš körfubolta. Er veriš aš endursmķša einhvern bekk og hvaš kemur hann ķžróttinni viš?

Tillaga: Var Kramer rįšinn vegna žess aš žjįlfarinn hefur įhuga į Seinfeld žįttunum?

4.

„Alls greiddu 115 žingmenn atkvęši meš Löfven og 77 sįtu hjį. 153 greiddu atkvęši gegn Löfven.“ 

Frétt į visir.is.      

Athugasemd: Reglan er žessi: Ekki byrja setningu į tölustöfum. Žetta žekkist hvergi ķ vestręnum tungumįlum. Įstęšan er einföld. Meš punkti er setningu eša mįlgrein lokiš og žį getur önnur byrjaš og žaš er gert meš stórum staf ķ upphafi fyrsta oršs. Žetta er öllum aušskiljanlegt, truflar ekkert. Tölustafur truflar hins vegar vegna žess stóran staf vantar. Tala stendur žarna eins og illa geršur hlutur.

Fyrsti stafurinn ķ setningu kallast upphafsstafur, lķka hįstafur. Ķ ensku nefnist hann „capital letter“, „stor bokstav“ į norsku, dönsku og sęnsku (stór stafur į ķslensku), „Großbuchstabe“ į žżsku, „lettre capitale“ į frönsku og svo framvegis.

Žrįtt fyrir žessa reglu hallast margir aš žeirri undantekningu aš fyrirsagnir megi byrja į tölustaf. Einnig veldur žaš engum vandręšum ef töluorš er notaš ķ staš tölustafs.

Berum nś saman ofangreinda tilvitnun og tillöguna hér fyrir nešan. Ķ henni er punkti breytt ķ kommu, sneitt framhjį tvķtekningunum, nįstöšunni. 

Tillaga: Alls greiddu 115 žingmenn atkvęši meš Löfven og 77 sįtu hjį, 153 gegn.

5.

„Hafžór, sem nżlega var dęmdur ķ tólf mįnaša fangelsi fyrir peningažvętti ķ ašskildu mįli, sagši …“ 

Frétt į visir.is.      

Athugasemd: Sagnoršiš aš ašskilja merkir greinilega aš skilja aš en hentar ekki ķ žessu sambandi. Blašamašurinn ętlar sér eflaust aš segja aš mįlin séu tvö og eigi ekkert sameiginlegt. Žį er gott aš nota óįkvešna fornafniš annaš, en žaš er haft til eitthvaš sem er hlišsętt, andstętt eša ķ samanburši, svo dęmi séu tekin.

Réttara er aš segja aš mašurinn hafi veriš dęmdur ķ öšru mįli. Oršin „ašskiliš“ og „annaš“ eru žvķ gjörólķk aš merkingu ķ žvķ samhengi sem hér um ręšir.

Tillaga: Hafžór, sem nżlega var dęmdur ķ tólf mįnaša fangelsi fyrir peningažvętti ķ öšru mįli, sagši …


Yfirhalning, endinn į eldinum og fólk pint og myrt ...

Athugasemdir viš mįlfar ķ fjölmišlum.

 

1.

„Sprengdi flug­eld ķ garši ķbśa.“ 

Fyrirsögn į mbl.is.      

Athugasemd: Mér finnst žetta dįlķtiš skrżtin fyrirsögn žó eflaust sé hśn ekki röng. Hśn er bara klśšursleg og vakti žvķ athygli mķna. Sį ekki eftir aš hafa lesiš įfram.

Seinna ķ fréttinni segir:

Lög­reglu­menn höfšu uppi į viškom­andi sem višur­kenndi ekki verknašinn en kvašst žó ętla aš hętta žessu.

Žarna hló ég upphįtt.

Ķ menntaskólanum sögšu ķslenskukennarnir aš ég ętti ekki aš nota „slettuna“ viškomandi, hśn vęri danska. Sķšar varš til oršiš „hlutašeigandi“ sem ķslenskumönnum žótti ekki skįrra. Ķ Mįlfarsbankanum į malid.is segir:

Oršinu viškomandi er oft hęgt aš sleppa. Til dęmis fer betur į aš tala um rekstur fyrirtękjanna en „rekstur viškomandi fyrirtękja“.

Aušvitaš er hęgt aš sleppa slettunni og segja: „Lögreglumenn höfšu uppi į manninum sem ...“ 

Tillaga: Sprengdi flugeld ķ garši ķbśšarhśss.

2.

„Heimilislaus mašur fęr yfirhalningu.“ 

Fyrirsögn į visir.is.       

Athugasemd: Er nś ekki nóg į einn heimilislausan mann lagt svo hann sé ekki ķ žokkabót skammašur? Jś, sį sem fęr yfirhalningu er skammašur. Į malid.is segir um oršiš yfirhalningu:

žaš aš skamma einhvern duglega

Ekki veit ég um uppruna oršsins en hér er blašmašurinn aš žżša śr ensku sem enginn į aš gera nema hafa tök į bįšum mįlunum. Ensk oršabók segir um oršiš „makover“:

a complete transformation or remodeling of something, especially a person“s hairstyle, makeup, or clothes.

Blašamašurinn kann aš vita hvaš „makeover“ žżšir en žegar hann skrifar fréttina veršur honum fótaskortur į ķslenskunni og žżšir oršiš rangt. Vefst mér lķka tunga um höfuš, finn ekkert eitt orš sem hentar hér svo aš ég reyni lengri leišina meš hlišsjón af efni „fréttarinnar“.

Tillaga: Heimilislaus mašur fęr klippingu og nż föt.

3.

„Sjį fyr­ir end­ann į eld­in­um.“ 

Fyrirsögn į mbl.is.        

Athugasemd: Hér er ekki veriš aš tala um langeld ķ reykmettušu hśsi žar sem ekki sést enda į milli. Blašamašurinn er lķklega aš segja aš lķkur séu til aš eldurinn verši brįtt slökktur, slökkviliši nįi brįtt tökum į honum. Oršafęriš hjį blašamanninum er eins og „vatn śr heišskķrum lęk“ ...

Sé ętlunin aš nota orštök eša oršasambönd žį verša žau aš hęfa fréttinni. Enginn sér fyrir endan į eldi nema eldstęšiš sé langt … 

Tillaga: Slökkvistarfinu lżkur brįtt.

4.

„Teikavei, teikavei. Nings“ 

Auglżsing į Bylgjunni kl. 17:55, 14.1.2019.        

Athugasemd: Žiš žarna, Bjarni Óskarsson og Hrafnhildur Ingimarsdóttir, skrįšir eigendur Nings, skiptir ķslenskan ykkur engu mįli? Er žaš stefna ykkar aš setja móšurmįliš skör lęgra en enskuna?  

Fyrirtękiš auglżsir į ensku ķ ķslensku śtvarpi. Take-a-way er upprunalega amerķskt hugtak sem merkir aš višskiptavinurinn komi, kaupi matinn og fari meš hann til neyslu annars stašar. Annaš amerķskt er „dręv žrś“ (drive through).

Aušvitaš viršist žetta vera „kśl“ (e. cool) en hlišarverkunin er einfaldlega sś aš svona dregur smįtt og smįtt žróttinn śr mįlinu. Bjarni og Hrafnhildur vinna gegn ķslenskunni.

Og žaš sem verra er, śtvarpsstöš eins og Bylgjan tekur athugasemdalaust viš auglżsingunni. Eru engar sišareglur hjį žessu śvarpsfyrirtęki eša er žvķ sama um ķslenskt mįl?

Tillaga: Sęktu matinn til okkar. Nings.

5.

„… markvisst leitaš uppi hinsegin fólk, žaš fangelsaš, pynt og myrt.“ 

Frétt kl. 17 į Bylgjunni 14.1.2019 (skrįš eftir minni).        

Athugasemd: Žetta er ekki gott, fljótfęrnin skemmir frétt. Fréttamašurinn žekkir ekki sögnina aš pynda en ręšur ekki viš hana. Hśn beygist sterkt ķ lżsingarhętti žįtķšar. Fólkiš var pyntaš. Oršiš sem er ķ tilvitnuninni hér aš ofan er ekki til.

Tillaga: Markvisst leitaš uppi hinsegin fólk, žaš fangelsaš, pyntaš og myrt.

6.

„ Blašiš kaus hann einnig bestu kaupin, en …“ 

Grein į bls. 11 ķ bķlablaši Morgunblašsins 15.1.2019.         

Athugasemd: Hér segir blašamašur frį Rexton jeppa og vitnar ķ blašiš 4x4 Magazine sem hafi „kosiš hann sem bestu kaupin“.

Ķ žessu tilfelli hefur blašiš tališ bķlinn, vališ hann eša śtnefnt sem bestu kaup jeppa. Dreg stórlega ķ efa aš kosningar hafi įtt žarna hlut aš mįli.Mį vera aš greidd hafi veriš atkvęši į ritstjórninni. Mikill munur er į atkvęšagreišslu og kosningum.

Svo velti ég fyrir mér hvers vegna alls kyns bķlar sem kallašir eru jeppar skuli ekki vera prófašir į fjallvegum, žeim til dęmis ekiš yfir įr og fljót. Žegar menn treysta sér ekki til žess finnst mér einsżnt aš žessir bķlar eru „ašeins“ fjórhjóladrifnir en ekki jeppar ķ hefšbuninni merkingu žess oršs.

Tillaga: Blašiš taldi hann einnig bestu kaupin, en …


Nęsta sķša »

Innskrįning

Ath. Vinsamlegast kveikiš į Javascript til aš hefja innskrįningu.

Hafšu samband