Konunöfn karla og skopteikning er misskilin

Skopmynd

Teiknari Moggans nęr nżjum hęšum ķ višbjóši ķ dag.

Svo tķstir einhver į Twitter ķ dag. Trumpistar hafa ekki fyrir žvķ aš skżra mįl sitt, ekki frekar en sjįlfur forsetinn ķ amrķkunni. Tilefniš var skopmynd ķ Morgunblašinu, reglulega góš.

Nżlega var nafnalögum breytt og geta nś karlar tekiš sér kvenmannsnafn. Ķ ljósi žessa mį brosa aš teiknušu myndinni. Mį vera aš žarna hafi einhver Jón komist inn ķ bśningsklefa kvenna vegna žess aš hann breytti nafni sķnu ķ Jóna ķ žjóšskrį. Hafši žó ekkert annaš gerst.

Twitteristinn var of fljótur į sér og bętir viš:

Žaš er ekki gaman aš dreifa hatrinu hans žannig aš ég lęt andlitiš hans fylgja meš.

Og hann birtir mynd af laglegum manni sem hingaš til hefur ekki gert neinum mein, ališ börnin sķn upp ķ góšum sišum og į žaš til aš hlęgja ķ góšra vina hóp. Hśmorslausa Trumpistanum į Twitter er žetta ekki nóg og hann birtir spurningu sem teiknarinn lagši einhvern tķmann fram opinberlega:

Helduršu aš Ķslendingar sem žjóš eigi eftir aš lśta ķ lęgra haldi fyrir straumi innflytjenda sem leggjast į velferšarkerfiš eins og er aš gerast į Noršurlöndum og vķša ķ Evrópu.

Meš žetta ķ farteskinu er teiknarinn dęmdur og tekinn af lķfi. Fyrir hvaš veit enginn en sönnunargögnin teljast skotheld. Svoleišis gerir sjįlfur Trump sem fullyršir aš allir sem koma ólöglega inn til Bandarķkjanna séu glępamenn, hyski, óžjóšalżšur. Trumparar veita engan afslįtt af fullyršingum sķnum: Žś ert vķst višbjóšur af žvķ aš ég segi žaš. Kannast lesandinn viš oršbragši?

Venjulegt fólk brosir śt ķ annaš en lętur ekki segja sér hvaš žvķ į aš finnast. Sumum finnst myndin fyndin, öšrum ekki. Žaš žarf hins vegar sérstaka innrętingu til aš misskilja teikninguna. Og enn lakari er sį sem finnur hjį sér žörf til ausa nįunga sinn auri fyrir žaš eitt aš vera listamašur og gera ekki žaš sem góša fólkinu finnst aš hann eigi aš gera? 

Heiftin er alltof mikil ķ žjóšfélaginu, hśn er sjśkdómur sem viš öll veršum aš varast žvķ fyrr en varir tekur fasisminn yfir, enginn žorir aš andmęla hįvašasömu tķsti į Twitter og smįm saman er óžverralegt oršbragš oršiš sannleikurinn.

Rökin vķkja fyrir dólgshętti og hatri og žeir sem enn standa eru einfaldlega sagšir mešvirkir. Verra getur žaš varla veriš.

Hversu aumlegt er ekki aš skilja ekki brandara? Jś, aumlegra er aš misskilja hann. Aumast af öllu er žó aš leggja śt af honum į versta hugsanlegan veg.


Innanhśsslögmašur og tré ķ annarlegu įstandi,

Oršlof

Aš og af

Ķ žjóšsögum Jóns Įrnasonar segir frį ummęlum kerlingar um gušspjöllin: Ekki er gaman gušspjöllunum, enginn er ķ žeim bardaginn. 

Sķšari hluti ummęlanna vķsar til žess aš kerlingu žótti gušspjöllin daufleg hjį tröllasögum og lygasögum sem hśn var vanari aš heyra og henni žótti meiri mergur ķ. 

Heimildir sżna aš sagan er miklu eldri en žjóšsagnasafn Jóns en įvallt er myndin óbreytt: gaman er einhverju, einnig: henda gaman einhverju. 

Eftirfarandi dęmi samręmist žvķ ekki mįlvenju: Menn geta rétt ķmyndaš sér hvernig verjandi getur hent gaman af hundi sem fann nįlykt (10.9.07).

Hins vegar geta menn haft gaman af einhverju. “Reglan“ er einföld: Ef vķsaš er til kyrrstöšu (hvar) er notuš forsetningin (einkum meš sögninni vera) en ef vķsaš er til hreyfingar (hvašan) er notuš forsetningin af (einkum meš sögninni hafa). 

Žannig getum viš sagt: Mér er įnęgja (heišur, gleši …) žvķ aš fį tękifęri til žess. 

Hins vegar segjum viš: Ég hef įnęgju (heišur, gleši) af žvķ aš sjį/heyra eitthvaš. Aušvelt er aš prófa žessa “reglu“, hver og einn leiti ķ huga sér.

Ķslenskt mįl ķ Morgunblašinu, Jón G. Frišjónsson 114. žįttur

Athugasemdir viš mįlfar ķ fjölmišlum

1.

„Arna McClure, innanhśsslögmašur Samherja, stašfestir viš Vķsi …“

Frétt į visi.is.     

Athugasemd: Lögfręšingar sérhęfa sig ķ öllu mögulegu. Sumir eru rukkarar, ašrir eru hérašsdómslögmenn, enn ašrir eru dómarar og svo eru til „innanhśsslögmenn“. Žeir starfa vķst ekki utanhśss, eru bara til heimabrśks.

Hins vegar hef ég aldrei įšur heyrt aš til vęru „innanhśsslögmenn“.

Tillaga: Engin tillaga.

2.

„Reyndi aš saga nišur tré ķ annarlegu įstandi

Frétt į visi.is.     

Athugasemd: Śtilokaš er aš sleppa svona fyrirsögn. Ég sį hana ekki fyrr en ég las innlegg frį Magnśsi Gušlaugssyni, lögmanni, sem skrifaši į Facebook og vķsaši žar til fréttarinnar og spurši:

Hafiš žiš séš tré ķ annarlegu įstandi?

Nei, en lögguna hefur įbyggilega grunaš żmislegt en ekki vitaš hvernig ętti aš taka blóšprufu.

Fleira furšulegt er ķ fréttinni. Til dęmis örsagan um konuna sem var grunuš um žjófnaš. Hśn neitaši aš gefa upp nafn og kennitölu og var žvķ handtekin og flutt į lögreglustöšina:

Žegar žangaš var komiš fengust upplżsingar um konuna og įtti žį aš lįta hana lausa. Hśn er žó sögš hafa veriš treg til aš yfirgefa lögreglustöšina og var žvķ fęrš žašan.

Žarna hló ég upphįtt. Óskaplega viršist nś vera erfitt aš gera löggunni til hęfis?

Lżsingaroršiš annarlegur merkir samkvęmt oršabókinni undarlegur, sérkennilegur. Annarlegt įstand er vera ķ vķmu, undir įhrifum fķkniefna.

Blašamenn nota oršasambandiš til aš fullyrša žaš sem žeir vita ekki, žaš er hvor einhver sé fullur eša dópašur. Fyrir vikiš veršur til hjįoršatal ķ staš žess aš segja fullum fetum hvaš geršist, aš einhver sér grunašur um aš vera fullur eša dópašur.

Svona er hjįoršin ķ hjaršmennsku fréttaskrifa um löggumįl:

    • Enginn er settur ķ fangelsi, frekar vistašur ķ fangageymslu
    • Fangelsi eru oršin aš fangageymslum
    • Enginn er fullur, frekar sagšur ķ annarlegu įstandi
    • Enginn er dópašur, frekar sagšur ķ annarlegu įstandi
    • Slys verša aldrei, slys eiga sér staš
    • Slysstašur er aldrei nefndur, ķ dag heitir hann vettvangur
    • Löggan dregur sig aldrei ķ hlé, hśn afhendir slökkvilišinu vettvanginn

Fleira mętti nefna.

Tillaga: Kona ķ annarlegu įstandi reyndi aš saga nišur tré.

3.

„65 mįl komu inn į borš lög­regl­unn­ar į höfušborg­ar­svęšinu ķ gęr­kvöldi og nótt og fengu žrķr aš gista ķ fanga­geymslu.“

Frétt į mbl.is.     

Athugasemd: Tvęr fréttir į vefsķšu Moggans byrja meš tölustöfum. Fyrir utan ofangreinda tilvitnun er žaš žessi:

45 eru sęršir, žar af einn lķfs­hęttu­lega eft­ir aš hóp­ur manna vopnašur bar­efl­um réšst į mót­męl­end­ur į lest­ar­stöš ķ Hong Kong ķ gęr­kvöldi. 

Žetta er aušvitaš ekki bošlegt. Einhver veršur aš segja nżlišum ķ blašamennsku til. Undarlegt er žó aš blašamašurinn eša blašamennirnir skrifa ekki allar tölur meš tölustöfum, bara sumar. Hvaš veldur?

Afar aušvelt er aš komast hjį žvķ aš byrja setningu į tölustöfum. Annaš hvort ętti aš skrifa tölurnar meš bókstöfum eša umorša. Hér er tilaga um sķšarnefndu mįlsgreinina:

Einn er ķ lķfshęttu og fjörutķu og fimm ašrir sęršir eftir aš …

Hvers vegna er ólķklegt aš blašamašurinn myndi skrifa svona en ętti žó aš hafa gert žaš samhengisins vegna:

1 er ķ lķfshęttu og 45 ašrir sęršir eftir aš …

Skiptir talan mįli?

Einnig mį umorša setninguna:

Hóp­ur manna vopnašur bar­efl­um réšst į mót­męl­end­ur į lest­ar­stöš ķ Hong Kong ķ gęr­kvöldi og er einn ķ lķfhęttu og fjörutķu og fimm ašrir sęršir.

Į vķsir.is er fréttin į annan hįtt. Žar byrjar hśn svona:

Aš minnsta kosti 45 eru sęršir, žar af einn lķfshęttulega, eftir aš …

Blašamašur Vķsis kann vel til verka.

Hvers vegna byrjar enginn ķ öllum heiminum setningu į tölustöfum, hvorki blašamenn né ašrir sem stunda skriftir? Įstęšan er afar einföld og hefur oft veriš nefnd hér. Męlt er meš žvķ aš „gśggla“, til dęmis į ensku: „Numbers in beginning of sentence“ eša „Can a sentence start with numbers?“

Svo mį velta fyrir sér hvort eša hvenęr er rétt aš skrifa tölur meš tölustöfum eša bókstöfum. Veraldarvefurinn veitir góša fręšslu um įlitamįliš.

Tillaga: Lögreglan į höfušborgarsvęšinu sinnti sextķu og fimm mįlum ķ gęr­kvöldi og nótt og fengu žrķr aš gista ķ fanga­geymslu.

3.

„Męšgur, sem fund­ust lįtn­ar ķ ķbśš ķ Anchorage ķ Alaska-rķki ķ Banda­rķkj­un­um, höfšu veriš lįtn­ar ķ nokkr­ar vik­ur įšur en žęr fund­ust. Elva Salaz­ar og tveggja įra göm­ul dótt­ir henn­ar, Thalia Sever­ance, fund­ust lįtn­ar ķ ķbśš sinni į föstu­dag.“

Frétt į mbl.is.     

Athugasemd: Nįstaša er eitt žaš leišinlegasta og raunar ljótasta sem sést og heyrist ķ fjölmišlum. Žį er klifaš į sama oršinu rétt eins og höfundurinn haldi aš lesandi eša hlustandi hafi tapaš samhenginu ķ frįsögninni. Lķklegra er žó aš skrifarinn sé stķllaus.

Ķ ofangreindri tilvitnun eru tvęr mįlsgreinar og žrisvar sinnum eru tönglast į sama oršinu. Raunar er fréttin mjög stutt en til višbótar žurfi blašamašurinn endilega aš bęta žvķ viš ķ fjórša skiptiš aš męšgurnar hafi fundist lįtnar. 

Tillaga: Móšir og tveggja įra dóttir hennar fund­ust lįtn­ar ķ ķbśš sinni ķ Anchorage ķ Alaska ķ Banda­rķkj­un­um, tveim vikum eftir aš žęr létust.


Er Morinsheiši į Fimmvöršuhįlsi?

DSC_0185 110827 Brattafönn, Morinsheiši, til noršu

Nż žyrla Land­helg­is­gęslu Ķslands, TF-GRÓ, fór ķ sitt fyrsta śt­kall ķ dag er hśn sótti slasašan göngu­mann į Fimm­vöršuhįls. [...]

Įšur hafši borist til­kynn­ing frį Lands­björg um aš björg­un­ar­sveit­ir į Sušur­landi vęru farn­ar af staš til žess aš sękja mann­inn žar sem hann var stadd­ur of­ar­lega į Morinsheiši.

Žetta segir į mbl.is. Į visir.is segir:

Žyrla landhelgisgęslunnar var kölluš śt ķ dag žegar hśn sótti mann į Fimmvöršuhįls sem var slasašur į fęti.

Mašurinn var staddur ofarlega į Morinsheiši viš Heljarkamb įsamt samferšafólki.

Į dv.is segir:

Rétt upp śr klukkan žrjś ķ dag voru björgunarsveitir į Sušurlandi kallašar śt vegna göngumanns į gönguleišinni yfir Fimmvöršuhįls, en mašurinn er slasašur į fęti. Hann er staddur ofarlega į Morinsheiši viš Heljarkamb og hjį honum er samferšafólk.

Takiš eftir oršalaginu. Įn efa mį rekja žaš til Landsbjargar en fjölmišlarnir birta fréttatilkynninguna athugasemdalaust.

Hér kemur spurning dagsins: Er Morinsheiši į Fimmvöršuhįlsi?

Svör skal skal senda ritstjórum fjölmišlanna sem hér hefur veriš vitnaš til sem og til formanns Landsbjargar. Žeir munu veita veršlaun viš hęfi sem lķklega er landakort.

Myndin er tekin ķ noršurhlķšum Bröttufannarfells. Stóra sléttan fyrir mišri mynd er Morinsheiši. Śtigönguhöfši er lengst til vinstri og Hrunagil er hęgra megin viš heišina.


Fjalliš sem breyttist ķ hrśgu

910322-30Žaš vekur athygli leikmanna eins og mķn hversu višvarandi jaršskjįlftar, žó frekar litlir, eru viš upptök Tungnakvķslajökuls.

TungnakvķslaŽetta skrifaši ég hér 2. jśnķ 2011. Žį hafši ég tekiš eftir jaršskjįlftum ķ Tungnakvķslajökli  ķ nokkur misseri og ekki getaš įttaš mig į žvķ hvaš var aš gerast žar. Nokkrum sinnum hef ég komiš į svęšiš žó žaš sé frekar afskekkt. Žarna heita Teigstungur, ekki Žórsmörk eins og sums stašar er haldiš fram. 

Frį žvķ aš ég skrifaši žennan pistil hef ég mörgum sinnum tjįš mig um atburši ķ Tungnakvķslajökli, sjį hér, hér, hér, hér, hér, hérhér, hér, hérhér, hér, hér og hér. Žrįtt fyrir aš hafa žetta į heilanum grunaši mig aldrei aš skjįlftarnir gętu veriš afleišing af berghruni enda er ég ekki jaršfręšingur og hef sįralitla žekkingu į fręšunum. 

Um sķšustu helgi birtust fréttir af vķsindamönnum sem komu auga į skrišur sem falliš hafa į Tungnakvķslajökul. Įstęšan er einföld. Žegar jöklar rżrna minnkar stušningur žeirra viš hlķšar sem žeir liggja viš og žęr gefa ešlilega eftir. Žetta žekkist alls stašar og er mešal annars įstęšan fyrir sprungunni stóru į Svķnafellsheiši ķ Öręfum.

Eftir öll žessi skrif er mašur svolķtiš hissa į žvķ aš aldrei hafi neinum dottiš berghlaup ķ hug. Af minni hįlfu er žetta žekkingarleysi.

Tungnakvķsla2Ķ pistli 30. janśar 2012 birti ég grein śr Morgunblašinu um jaršfręšing sem var ķ doktorsnįmi og rannsakaši skjįlfta ķ vesturhluta Mżrdalsjökuls. Žeir eru ķ greininni kallašir Gošabunguskjįlftarnir eftir hęsta hluta jökulsins sem er skammt frį Tungnakvķslajökli. Ķ greininni segir:

Frį žvķ męlingar į jaršskjįlftum hófumst ķ nįgrenni Mżrdalsjökuls hafa fręšimenn tekiš eftir sérkennilegum skjįlftum sem eiga žaš sameiginlegt aš eiga upptök sķn ķ vesturhluta Mżrdalsjökuls.

Og:

Fyrstu nišurstöšur benda eins og įšur segir til aš skjįlftarnir séu enn grynnri en įšur hefur veriš tališ. Auk žess eiga flestir žeirra upptök ofarlega ķ Tungnakvķslarjökli frekar en ķ Gošabungu.

Sķšan hef ég ekkert frétt af žessum rannsóknum. Stašreyndin er žó sś aš stór hluti jaršskjįlfta er utan viš Kötluöskjuna og žaš sem merkilegast er, žeir eru ķ vestanveršum Mżrdalsjökli, einna helst ķ Tungnakvķslajökli. Ķ sannleika sagt hélt ég aš žarna vęri veriš aš tala um skjįlfta vegna ķshruns ķ jöklinum.

Į nįmskeiši um jaršfręši sagši Pįll Einarsson, jaršfręšingur, ašspuršur, aš skjįlftarnir gętu veriš vegna hreyfing ķss en kenningar vęru lķka um aš žarna undir vęri ķsśr gśll aš žrżsta sér upp į yfirboršiš, hęgt og rólega.

Pįll segir svo ķ vištali viš Fréttablašiš 16. jślķ 2019:

„Žetta er sérstakt žvķ žetta er viš eldstöšina Kötlu,“ segir Pįll. „Ein tilgįta til aš skżra skjįlftana į žessum staš er aš mķnu mati nokkuš sennileg. Žaš er aš žetta stafi af rķsandi svoköllušum leynigśl, žaš er kvikugśll sem er į hęgri hreyfingu til yfirboršs. Žetta er fyrirbrigši sem er žekkt vķša ķ śtlöndum og er tengt ķslenskri jaršfręši lķka en viš höfum ekki séš gerast į landinu įšur eša sķšan męlitęki komu til sögunnar.“

Af öllu er žó ljóst aš jaršskjįlftar ķ og viš Tungnakvķslajökul eru ekki nęrri žvķ allir tengdir berghlaupi. 

Į mbl.is birtist ķ vikunni heldur rżr frétt um berghruniš. Vištal er viš Žorstein Sęmundsson jaršfręšing sem segir žó:

„Hlķšin hef­ur skrišiš nišur um alla vega 180 metra. Viš erum aš leita or­saka fyr­ir žvķ og um leiš vilj­um viš meta hvenęr hreyf­ing­in hef­ur įtt sér staš, į hve löng­um tķma og hvort hśn hafi komiš ķ rykkj­um eša hafi stašiš jafnt ķ ein­hvern tķma,“ seg­ir Žor­steinn.

Hann seg­ir aš skriš sem žetta geti veriš af mörg­um įstęšum og žar komi sterk­lega til greina jök­ul­hörf­un, sem žekkt er aš hafi oršiš į žessu svęši og aš geti valdiš af­lög­un į hlķšum und­an jökli. Žį get­ur annaš oršiš til žess aš hlķšin skrķši nišur, und­angröft­ur hvers kon­ar til dęm­is eša aš hreyf­ing­ar žess­ar teng­ist skjįlfta­virkni ķ grennd­inni.

Meš fréttinni er birt mynd sem tekin er śr Google Maps og er sannleika sagt verri en engin. Hśn er teygš og toguš svo landslagiš birtist ekki ķ réttum hlutföllum.

Fęstir gera sér grein fyrir žeim hamförum sem žarna hafa oršiš. Engar almennilegar myndir hafa birst sem sżna landslag fyrir og eftir žęr. Ég hef gert daušaleit ķ myndasafni mķnu og ašeins fundiš tvęr nothęfar myndir og birti žęr hér.

Sś efri er tekin į Eyjafjallajökli ķ mars 1991. Ég tók myndina af Óla Žór Hilmarssyni félaga mķnum į nišurleiš af Hįmundi, efsta tindi jökulsins. Hringur er um fjalliš sem seig saman nišur į Tungnakvķslajökul.

Hin myndin er tekin ķ byrjun október 2011 og er klippt śr annari. Ég hef dregiš hring um fjalliš sem seig. Žar sem įšur var hįlendisslétta er nś hrśgald. Fjalliš hefur gjörbreyst og er ekki svipur hjį sjón.

Į žrišju myndinni sést bertur hvar berghlaupiš varš.

Ég vona aš lesendur nįi aš įtta sig į hamförunum meš žvķ aš skoša myndirnar og stękka žęr.

 


Hratt hlé, höfnun og fyrir einhverju sķšan

Oršlof

Hljóšur

Gįta dagsins. Hvar eru mįlglöpin ķ žessu: „Fólk setti hljóšan viš žessa fregn?“ Lżsingaroršiš hljóšur žżšir hér žögull. 

Konu setur hljóša
Karl setur hljóšan
Barn setur hljótt – og fólk sömuleišis. 
Žęr setur hljóšar
Žį setur hljóša
Žau setur hljóš

Merkir: aš žagna, verša oršfall.

Mįliš, blašsķšu 21 ķ Morgunblašinu 17. jślķ 2019.

Athugasemdir viš mįlfar ķ fjölmišlum

1.

„Višbragšsašilar į Sušurlandi eru nś aš sinna fjórhjólaslysi sem var viš Geysi ķ Blįskógarbyggš.“

Frétt į Facebook sķšu lögreglunnar, birt į mbl.is.     

Athugasemd: „Višbragšsašilar“ er eitt af žessum furšulegu oršum sem nżlega hafa oršiš til ķ fréttum af óhöppum, slysum og nįttśruhamförum. 

Viš vitum aš lögreglan bregst viš mörgu, sama er meš slökkviliš, sjśkraflutningamenn, björgunarsveitir, Landhelgisgęsluna, hśsverši, gangbrautarverši, meindżraeyši og jafnvel žį sem ryšja snjó af žjóšvegum og hafa žį ašrir vegfarendur eša žeir sem eru nęrri veriš nefndi. Allt eru žetta višbragšsašilar. 

Hvašan kemur žetta orš, „višbragšsašili“. Mį vera aš blašamenn žekki enska oršalagiš „response team“ og žżši žaš sem „višbragšsašili“ sem er lélegur kostur.

Į vef Wikipediu segir:

An incident response team or emergency response team (ERT) is a group of people who prepare for and respond to any emergency incident …

Algjör óžarfi aš kalla björgunarsveit annaš er žvķ nafni eša öšru sem žaš ber. Sama er meš lögreglu, slökkviliš, landhelgisgęslu og sjśkraflutningamenn.

Į malid.is segir:

Oft eru til góš og gegn orš ķ mįlinu sem fara mun betur en żmsar samsetningar meš oršinu ašili.

T.d. fer mun betur į aš segja įbyrgšarmašur, dreifandi, eigandi, hönnušur, innheimtumašur, seljandi, śtgefandi en „įbyrgšarašili“, „dreifingarašili“, „eignarašili“, „hönnunarašili“, „innheimtuašili“, „söluašili“, „śtgįfuašili“.

Ķ upptalninguna vantar letioršiš „višbragšsašili“ sem mį alveg hverfa śr mįlinu vegna žess aš aušvelt er aš nefna žį sem koma aš óhöppum, slysum eša nįttśruhamförum sķnum réttu nöfnum.

Tillaga: Lögregla, sjśkrališ og björgunarsveitir į Sušurlandi eru nś aš sinna fjórhjólaslysi sem var viš Geysi ķ Blįskógarbyggš.

2.

„Red Bull meš hrašasta žjónustuhlé ķ sögu Formślu 1.“

Frétt į visir.is.   

Athugasemd: Hvernig getur hlé veriš hratt? Ķ oršabókinni segir aš hlé sé stutt stund sem rżfur verk eša athöfn. Af žvķ leišir aš verkiš er stöšvaš žegar hlé veršur. Aš sjįlfsögšu mį vera aš verši hlé į akstri leiši žaš til žess aš annaš verk hefjist.

Hvaš er žjónustuhlé ef ekki hlé į žjónustu? 

Blašamašurinn er aš fjalla um žaš sem nefnt er „the world’s fastest pit stop“.

Til aš įtta mig nįnar į formślu kappakstri žurfti ég aš leita į netinu. 

„Pit stop“ er stašur žar sem kappakstursbķlarnir aka inn į af keppnisbrautinni. Žar eru starfsmenn višbśnir. Žeir hlaupa til og laga žaš sem žörf er į svo hraši bķlarnir komist sem fyrst aftur śt į keppnisbrautina, klukkan tifar. Oftast er skipt er um dekk žvķ žau slitna grķšarlega ķ keppni og verša lakari ķ notkun eftir žvķ sem lengra er ekiš į žeim. Tķminn skiptir mįli og žvķ er mikilvęgt aš unniš sé hratt og bķllinn komist sem fyrst śt į brautina.

Ķ Ķslenskri oršsifjabók segir:

Pyttur k. djśp hola meš vatni, t.d. ķ mżrlendi; žröngur hylur; sbr. nno. pytt, putt, sę. pytt, d. pyt ķ svipašri merk., sbr. og sę. mįll. putta, smįhola ķ jörš, fe. pytt jaršhola, brunnur,…

Lķklega eru žetta nįskyld orš, pyttur og „pit“ į ensku.

Sé žetta rétt žį er „pit stop“ oršrétt „gryfjustopp“. Oršabókin segir okkur żmislegt um „pit“. Gryfjuna į smurstöš bķla žekkja allir og vķša śt um heim er hśn kölluš „pit“ į ensku. Ķ leikhśsum, mešal annars ķ Žjóšleikhśsinu er gryfja sem enskir kalla „pit“ en viš nefnum hljómsveitargryfju. Ķ bandarķskum hafnarbolta er gryfja, „pit“, stašur sem er lęgri en leikvangurinn og stendur žvķ undir nafni.

Žó talaš sé um „pit“ ķ formślunni er ekki lengur įtt viš gryfju heldur afmarkašan staš žar sem veita mį kappakstursbķlum og ökumönnum žjónustu samkvęmt įkvešnum reglum. Hugsanlega mį nefna hann žjónustusvęši eša višgeršarsvęši. Hiš sķšara er lķklega skįrra svo oršalagiš „žjónusta į žjónustusvęši“ komi ekki fyrir.

Tillaga: Red Bull meš höršustu žjónustuna į višgeršarsvęšinu.

2.

„Vildi heita žaš sama og uppįhalds lišiš sitt en fékk höfnun.“

Frétt į dv.is.    

Athugasemd: Hver er munurinn į oršunum neitun, höfnun og synjun? Viš fyrstu sżn gętu žau žżtt nįkvęmlega žaš saman. Tilfinning fyrir mįlinu segir okkur aš munurinn getur veriš mikill.

    • Umsókn er frekar synjaš, sķšur hafnaš eša neitaš.
    • Bónorši er frekar neitaš en varla hafnaš eša synjaš.
    • Frambjóšanda er oft hafnaš, en varla neitaš eša synjaš.

Mašurinn sótti um aš fį aš heita Tottenham. Honum var neitaš um žaš, umsókninni var synjaš. 

Tillaga: Vildi heita žaš sama og uppįhalds lišiš sitt en var neitaš.

3.

„… eft­ir aš til­kynn­ing barst um aš bif­reiš sem stoliš var ķ Reykja­vķk fyr­ir ein­hverju sķšan vęri stödd į Skaga­strönd.“

Frétt į mbl.is.     

Athugasemd: Žetta er frekar kęruleysilegt oršalag. Réttara er aš segja aš bifreišinni hafi veriš stoliš fyrir nokkru. Sleppa danska oršalaginu „sķšan“ (d. siden), žaš hefur ekkert aš segja og bętir aungvu viš skilning lesandans.

Blašamašurinn segir aš bifreišin sé „stödd į Skagaströnd“. Skżrara er aš segja: Bifreišin er į Skagaströnd.

Hvaš merkir eiginlega aš bifreišinni hafi veriš stoliš fyrir „einhverju sķšan“. Oršalagiš er ósköp lošiš. Um žessar mundir er vinsęlt aš segja einhverju sķšan, einhverjum dögum, eitthvaš af fólki, einhverjar milljónir, einhverjir hestar og įlķka ķ staš žess aš nota nokkur eša nokkrum.

Einhver og nokkur eru hvort tveggja fornöfn, sjį nįnar hér (fjórši lišur).

Tillaga: … eft­ir aš til­kynn­ing barst um aš bif­reiš sem stoliš var ķ Reykja­vķk fyr­ir nokkru vęri į Skaga­strönd.

4.

„Veitingastašnum Essensia lokaš

Frétt į visir.is.      

Athugasemd: Vel gert hjį blašamanninum. Hann fellur ekki ķ žį gryfju eins og svo margir ašrir aš segja aš „veitingastašurinn hafi lokaš“.

Fyrirtęki og hśs geta ekki opnaš eša lokaš neinu. Ašeins fólk getur žaš.

Tillaga: Engin tillaga.

5.

„… kom ķ veg fyrir aš fjįrveitingar ķ sjóš sem greišir fyrir heilbrigšisžjónustu višbragšsašila sem glķma viš veikindi eftir …“

Frétt į visir.is.      

Athugasemd: Hér er enn fjallaš um atriši sem frį er sagt ķ fyrsta liš hér aš ofan. Hverjir eru višbragšsašilar? Ķ heild er mįlsgreinin sem vitnaš er til svona:

Rand Paul, öldungadeildaržingmašur Repśblikanaflokksins, kom ķ veg fyrir aš fjįrveitingar ķ sjóš sem greišir fyrir heilbrigšisžjónustu višbragšsašila sem glķma viš veikindi eftir störf sķn į vettvangi eftir įrįsirnar į Tvķburaturnana ķ New York yršu tryggšar til įrins 2090.

Heimildin fyrir fréttinni er thehill.com. Žar segir:

Sen. Rand Paul (R-Ky.) on Wednesday blocked an attempt by Democrats to pass an extension of the September 11th Victim Compensation Fund. 

Žarna er talaš um fórnarlömb įrįsanna.

Sķšar ķ ensku fréttinni segir:

McConnell said after a meeting with 9/11 first responders that it was his plan to bring the bill up before the recess. 

Žarna er talaš um „first responers“ sem margir ķslenskir blašamenn hafa žżtt sem višbragšsašilar en oršrétt eru žaš žeir sem svara śtkalli. Hins vegar er algjörlega óljóst hverjir slķkir eru hér į landi jafnvel žó žaš kunni aš vera slökkvilišsmenn og lögregla ķ Amerķkunni.

Alhęfingin meš višbragšsašilar er eins og aš tala um ķžróttaašila, įn nokkurrar frekari skilgreiningar į oršinu. Og hvers vegna erum viš aš gera oršinu ašili svona hįtt undir höfši?

Tillaga: Engin tillaga.

 


Kjölur og Kjalvegur, einhverjir og nokkrir

Oršlof og annaš

Eitt eša tvö “n“

Ég hef tekiš eftir žvķ aš stundum er eins og įkvešin orš eša oršasambönd komist ķ tķsku, žau tröllrķša žį fjölmišlum ķ skamman tķma en sķšan dregur śr notkun. Ég minnist žess aš fyrir einum 17-20 įrum žótti mér żmiss konar ‘pakkatal’ ofnotaš og svo er enn, sbr.:

    • bjóša upp į allan pakkann bjóša upp į alhliša žjónust;
    • pakkaferš ferš, allt innifališ ķ verši;
    • Valur hafi ekki treyst sér ķ launapakkann [um kaup į leikmanni] (17.7.08);
    • žetta veršur erfišur pakki [Ólymp.l. ķ Peking] (17.7.08);
    • samžykkja žennan pakka [yfirrįš ESB yfir orku fallvatna] (15.8.18, 8);
    • Viš Ķslendingar höfum .... nįkvęmlega enga žörf fyrir hinn žrišja evrópska orkupakka (3.9.18, 17 (SighvBj));
    • Rökin gegn innleišingu orkupakkans, sem höggvin eru ķ stein og rakin hafa veriš hér, eru nęgileg ... (3.9.18, 17);
    • tveggja įra žjónustupakki fylgir meš Taris (22.9.18, 3).

Žetta mun eiga rętur sķnar ķ ensku: package deal; package tour; package holiday o.fl. 

Vel mį vera aš einhverjum kunni aš žykja pakkatal fagurt, um smekk manna veršur ekki deilt, en žaš hlżtur aš blasa viš flestum aš merking pakkanna er ķ flestum tilvikum óskżr, ef ekki lošin og teygjanleg.

Mįlfarsbankinn, 256. pistill, Jón G. Frišjónsson.

Athugasemdir viš mįlfar ķ fjölmišlum

1.

„Lög­regl­an stöšvaši bif­reiš sem var į ferš um Mosfells­bę rétt fyr­ir klukk­an nķu ķ gęr­kvöldi, en ökumašur bifreišar­inn­ar er grunašur um akst­ur und­ir įhrif­um vķmu­efna eša lyfja. Ķ bif­reišinni voru auk öku­manns žrjś börn …“

Frétt į mbl.is.     

Athugasemd: Nįstašan er hér eins og lśsmż og fréttin er oršin nęr blóšlaus, vart meira nema upptugga sömu orša. Komi fréttin frį lögreglunni er žaš į įbyrgš fjölmišilsins aš lagfęra oršalag.

Sķšar segir:

Til­kynnt var um um­feršarslys ķ Höfšahverfi ķ Reykja­vķk um klukk­an hįlf nķu en žį hafši mašur ekiš śt af vegi į vespu og endaš į staur, meš įverka į höfši. Var hann flutt­ur meš sjśkra­bķl į slysa­deild en er grunašur um aš hafa veriš ölvašur į mešan akstr­in­um stóš.

Takiš eftir oršalaginu, hnošinu. Mašurinn ók śt af vegi, lenti į vespu og endaši į staur sem er meš įverka į höfši. Hverjum bregšur ekki viš aš sjį staur meš įverka į höfši? Svo er sagt aš aumingjans mašurinn hafi veršiš ölvašur mešan į akstrinum stóš. Lķklega hefur snarrunniš af manninum er hann fór frį stżrinu.

Stundum er veriš aš lżsa ašstęšum ķ alltof miklum smįatrišum og hnošaš saman alls kyns lżsingum sem lengja mįlsgreinar. Śtkoman er svona rugl sem er ekkert annaš en hnoš, leirburšur. Löggan veršur aš rįša til sķn skriffęrt fólk. Žangaš til verša fjölmišlar aš umskrifa žaš sem frį henni kemur.

Žetta telst vera stórskemmd frétt.

Tillaga: Lög­regl­an stöšvaši bif­reiš ķ Mos­fells­bę rétt fyr­ir klukk­an nķu ķ gęr­kvöldi, en ökumašurinn var meš žrjś börn į ferš. Hann er talinn hafa ekiš und­ir įhrif­um vķmu­efna eša lyfja.

2.

„Hjónin sem leitaš var aš į Kjalvegi fundin heil į hśfi.“

Frétt į visir.is.      

Athugasemd: Hjónin tżndust ekki į Kjalvegi. Ekki var leitaš aš žeim į Kjalvegi. Žau fundust ekki į Kjalvegi.

Aušvelt er aš leita į Kjalvegi en mun flóknara aš leita į Kili.

Tillaga: Hjónin sem leitaš var aš į Kili fundin heil į hśfi.

3.

„Bśist er viš žvķ aš hlaupiš ķ Mślakvķsl verši žaš stęrsta ķ įtta įr en žó ekki stęrra en hlaupiš sem varš įriš 2011 og hreif meš sér brśnna yfir Žjóšveg 1.“

Frétt į visir.is.      

Athugasemd: Brś beygist svo ķ eintölu meš greini: 

Brśin, brśna, brśnni, brśarinnar.

Af žessu leišir aš oršiš er rangt skrifaš ķ tilvitnuninni.

„Žjóšvegur 1“ er ekki til žó margir telji svo vera. Vegageršin nefnir hann „hringveg“, meš litlum staf. Hins vegar skilst žetta hjį blašamanninum. Betra hefši žó veriš aš skrifa „žjóšvegur 1“, žaš er meš litlu žorni. Ašeins ein brś er į Mślakvķsl.

Eflaust hefur blašamašurinn tekiš upp vištališ viš lögregluna:

Žaš eru svona svęšin sem viš erum aš horfa į,“ segir Siguršur Sigurbjörnsson, varšstjóri hjį Lögreglunni į Sušurlandi.

Blašamašurinn hefši mįtt sleppa feitletrušu oršunum og skrifaš ķ stašinn: Žetta eru svęšin … Aušvelt er aš gera orš višmęlandans skżrari meš žvķ aš lagfęra žau. Žaš var hins vegar ekki hęgt ķ sjónvarpsfréttum Stöšvar2, žar gildir talmįliš.

Sķšar ķ fréttinni talar višmęlandinn um „grķšarlega mikinn massa feršamanna“. Réttara er aš tala um fjölda feršamanna.

Tillaga: Bśist er viš žvķ aš hlaupiš ķ Mślakvķsl verši žaš stęrsta ķ įtta įr, žó ekki stęrra en hlaupiš sem varš įriš 2011 og hreif meš sér brśna.

4.

„Kaup­endurnir sett sig ķ sam­band viš ein­hverja af lykil­starfs­mönnum WOW air.“

Fyrirsögn į visir.is.      

Athugasemd: Mjög oft kemur fyrir aš ķ fréttum er talaš um einhverja ķ merkingunni nokkra. 

Ķ Mįlfarsbankanum eru įgętar leišbeiningar:

Ķ stašinn fyrir oršiš einhver fer oft betur t.d. į oršunum nokkur og fįeinir. Hann var ķ burtu ķ fįeina daga. (Sķšur: „hann var ķ burtu ķ einhverja daga“.) Žetta kostar nokkrar milljónir. Kostnašurinn skipti milljónum. (Sķšur: „žetta kostaši einhverjar milljónir“.)

Einhver og nokkur eru bęši óįkvešin fornöfn en talsveršur munur er samt į merkingu žeirra eins og ofangreind dęmi sżna.

Tillaga: Kaup­endurnir sett sig ķ sam­band viš nokkra af lykil­starfs­mönnum WOW Air.

 


Sżna frammistöšu, virkja neyšarstig og enn eru hlaup hlaupin

Oršlof og annaš

Fallbeygingin

„[U]m helmingur allra skordżrategunda fer hnignandi.“ Ekki er žaš rétt. Ž.e.a.s.: nįttśrufręšina vefengjum viš ekki, en mįlvenja ręšur žvķ hvernig frį er sagt.

Um helmingi ... fer hnignandi. Mér, žér, ykkur, okkur, skordżrum, tegundum, sišferšinu eša veröldinni, eftir atvikum, fer hnignandi.

Mįliš į blašsķšu 43 ķ Morgunblašinu 13.7.2019.

Athugasemdir viš mįlfar ķ fjölmišlum

1.

„Nįms­­lįn hjį Fram­tķšinni heyra for­­tķšinni til.“

Fyrirsögn į visir.is.    

Athugasemd: Mjög góš fyrirsögn. Leikur meš orš. Fyrirtęki sem heitir Framtķšin er hętt aš bjóša upp į nįmslįn. Skemmtilega grķpandi fyrirsögn.

Fréttinni fylgir mynd af Valgerši sem er ķ meginmįli fréttarinnar sögš heita Vala. Bęši oršin eru kvennöfn. Hiš sķšara getur žó veriš stytting af hinu. Žetta getur valdiš ruglingi. Betra aš halda sig viš annaš hvort. Į vefsķšu fyrirtękisins er konan sögš heita Valgeršur.

Ķ fréttinni er sagt aš Framtķšin leggi įherslu į hśsnęšislįn og brśarlįn. Engin skżring er gefin į žvķ sķšarnefnda. Gera mį rįš fyrir aš fyrirtękiš lįni til brśarsmķša og žį einkum Vegageršinni. 

Sagt er aš hśsnęšislįn séu „nįttśrlega lįn meš veši …“ Óvķst er hvaš „ónįttśruleg lįn“ eru, giska į aš žaš séu öll önnur lįn en vešlįn. Žó held ég aš žetta „nįttśrulega“ sé uppfyllingarorš, hikorš. Žeim hefši blašamašurinn hiklaust įtt aš sleppa. Oršiš „nįttśrulega“ hefur ekkert gildi ķ samhenginu.

Oftast tala višmęlendur blašamanns ķ belg og bišu. Verkefniš er žį aš koma oršunum ķ ešlilegt samhengi, ekki skrifa tafs og rugl sem veltur śr žeim.

Dęmi um talmįl er žegar višmęlandinn segir

„Viš erum bśin aš bęta viš nżjum …

Ešlilegra er aš skrifa „Viš höfum bętt viš nżjum …“

Tillaga: Engin tillaga

2.

„Hverfult jökullón ķ Kverkfjöllum horfiš aftur.“

Fyrirsögn į visir.is.    

Athugasemd: Hvaš žżšir lżsingaroršiš hverfull? Jś, samkvęmt oršabókinni merkir žaš brigšull eša fallvaltur. Žaš merkir varla žann sem į žaš til aš hverfa.

Oršiš er einkum notaš um mannfólk. Žvķ er dįlķtiš erfitt aš tala um hverfult lón um leiš og sagt er aš ónefndur mašur er hverfull, ekki alltaf į hann aš treysta, hann getur brugšist enda brigšull.

Žó er oft sagt um snjóalög ķ fjallshlķšum aš žau geti veriš svikul, lįti undan, skrķši, žegar minnst varir. Jafnvel snjóbrżr geta svikiš, lįtiš undan, brostiš. Af hverju er žį ekki hęgt aš segja aš jökullóniš sé hverfult?

Ķ fréttinni er rętt um svokallaš Galtįrlón ķ Efri-Hveradal ķ Kverfjöllum. Ég kannast ekki viš nafniš, hlżtur aš vera nżlegt. Aš minnsta kosti skilaši leit į netinu fyrir įriš 2000 engum įrangri. Fyrsta sinn sem nafniš birtist er ķ skżrslu Rannsóknarsjóš Vegageršarinnar įriš 2009.

Tómas Gušbjartsson, lęknir og feršamašur, sendi mér lķnu į Facebook og sagši: 

Nś skortir mig upplżsingar. En nafniš er į żmsum kortum af svęšinu, og hefur veriš notaš af jaršfręšingum og feršafólki žaš best ég veit.

Magnśs Tumi Gušmundsson, jaršešlisfręšingur og prófessor viš Hįskóla Ķslands, sendir mér lķka lķnu į Fb og segir:

Man žetta ekki vel og er erlendis og ekki heimildir viš hendina en kollurinn austan viš lóniš var nefndur Göltur og lóniš eftir honum. Žetta nafn er allavega komiš ķ skżrslur Helga Helgi Torfasonar o.fl. um jaršhitann ķ Kverkfjöllum um sķšustu aldamót.

Af oršum Magnśsar Tuma er lķklegra aš lóniš heiti Galtarlón og samsinnti hann žvķ. Įnęgjulegt aš geta leitaš til vanra feršamanna um svona įlitamįl.

Austan viš Galtarlón, ķ sömu hęš, er annaš lón sem oft hefur veriš nefnt Gengissig og er į korti skrįš ķ 1611 m hęš yfir sjįvarmįli. Minnir aš nafniš komi frį Ómari Ragnarssyni sem var einhvern tķmann žarna žegar gengi krónunnar rokkaši upp og nišur og vatnsboršiš hagaši sér į sama hįtt.

Tillaga: Engin tillaga

3.

„Žar hafši par veriš aš hjóla er žau duttu bęši af hjól­um sķn­um og kenndi kon­an eymsla ķ öxl eft­ir falliš. “

Frétt į mbl.is.    

Athugasemd: Par dettur, žaš datt af hjólunum. Pariš duttu ekki. Par er eintöluorš og sögnin aš detta fylgir žvķ og er žarna ķ framsöguhętti, eintölu ķ žįtķš.

Sé hins vegar vikiš aš žeim sem voru į hjólunum horfir žetta öšru vķsi viš. Strįkurinn og stelpan, karlinn og konan, duttu af hjólunum.

Sķšar ķ fréttinni segir:

… en žeir voru grunašir um žjófnaš eša hnupl.

Flestir hafa muninn į žjófnaši og hnupli į tilfinningunni

Į malid.is segir:

žjófur k. sį sem stelur, hnuplari, hvinn …

Og:

Af žjófur er leidd so. žjófa “stela, žjófkenna“, lo. žjófóttur og žjófskur, sbr. fęr. tjóvskur, og no. žjófnašur k. …

Samkvęmt sömu oršabók er hnupl smįžjófnašur.

Įhugavert er aš rifja upp hvinn en margir kannast viš nafnoršiš sem leitt er af žvķ, hvinnskur.

Į malid.is er žessi skemmtilegi fróšleikur:

hvinn h. (k.) “hnuplari, žjófur; †óžokki, svķšingur, nirfill“; hvinn h. † “žjófnašur, hnupl“; hvinnir k. “hnuplari, žjófur; ślfsheiti“; hvinnskur l. “ófrómur, žjófgefinn“; hvinnska kv. “hnupl, stelvķsi“; hvinnska s. “hnupla, stela“.

Žessi orš eru viš žaš aš hverfa, fįir nota žau. Einna helst mį sjį žau ķ gömlum bókum. Ķ ęsku minni var stundum sagt aš einhver vęri hvinnskur og fékk mašur žaš į tilfinninguna aš žaš vęri ekki eins slęmt og vera žjófóttur sem hugsanlega er rétt.

Tillaga: Engin tillaga

4.

„Ég kem inn ķ strętóinn minn frekar snemma į leišinni, žannig aš yfirleitt eru nokkur auš sęti viš hlišina į aušum sętum og venjulega sest ég žar.“

Pistill į blašsķšu 2 ķ Morgunblašinu 14.7.2019.    

Athugasemd: Jį, mikilvęgt er aš setjast ķ autt sęti, annaš gengur varla upp. Sjį hér į eftir.

Ég žurfti aš lesa pistilinn tvisvar. Skil ekki enn ofangreinda tilvitnun. Held aš höfundurinn hefši mįtt sleppa henni og jafnvel fleiru.

Stķllinn er skrżtinn, slakur. Höfundur ritar pistilinn sinn ķ fyrstu persónu eintölu enda er hann aš lżsa upplifun sinni. Skyndilega fer hann aš blanda mér ķ umręšuna eša lesandanum, skrifar ķ annarri persónu eintölu:

Žó er eitt sem ég į erfitt meš; sętisvališ. Ef žś ętlar aš aka ķ vinnuna getur žś ašeins vališ eitt sęti – bķlstjórasętiš.

Slęmt. Höfundurinn įttar sig ekki į nįstöšu:

Ég er bjartsżnismanneskja. Žótt möguleikinn į aš plįssfrek manneskja …

Höfundur fullyršir aš allir séu manneskjur sem er śt af fyrir sig ķ lagi en er dįlķtiš einhęft.

Svo er žaš žessi įgęta regla aš setjast ašeins ķ autt sęti. Hśn minnir į söguna um unga manninn sem sį meira en viš hin, gat séš lįtiš fólk var ófreskur, skyggn. Aš žvķ kom aš kęrastan bauš honum heim til aš hitta fjölskyldu hennar. Honum var vel tekiš og vķsaš til stofu en heimilisfólk var eitthvaš aš bauka ķ eldhśsinu. Ķ stofunni sį hann sér til skelfingar aš setiš var ķ hverju sęti og hann var vissi hreinlega ekki hverjir vęru žessa heims eša annars. Hann įkvaš žvķ aš nota śtilokunarašferšina, hśn hafši įšur gefist vel. Innst inni horni sat kona sem virtist fornari en ašrir og hann gekk rakleišis žangaš og settist ķ fangiš į ömmu sem var sprelllifandi og ķ žokkabót alein ķ stofunni. Verra gat žaš nś ekki veriš.

Tillaga: Engin tillaga

5.

„Hann sżndi flotta frammistöšu.“

Hįdegisfréttir ķ Rķkisśtvarpinu, ķžróttir, 13.1.2019.    

Athugasemd: Nei, žetta er ekki gott. Hvernig er hęgt aš sżna frammistöšu. Sį sem skrifaši fréttina hefur įbyggilega ętlaš aš segja aš ķžróttamašurinn hafi stašiš sig vel. Sé svo, er furšulegt aš grķpa til hjįorša ķ staš žess aš tala hreint og beint.

Samkvęmt oršabókinni snżst oršiš frammistaša um getu eša įrangur, hvernig einhver stendur sig. Sé įrangurinn góšur er sagt eftir į aš frammistašan hafi veriš góš.

Tillaga: Hann stóš sig vel.

6.

„Neyšarstig virkjaš į Keflavķkurflugvelli.“

Fyrirsögn į visir.is og mbl.is.

Athugasemd: Ég get ómögulega skiliš hvernig hęgt er aš virkja neyšarstig. Veit ekki einu sinni hvaš neyšarstig er. Oršiš er samt svo kunnugleg tugga aš enginn gerir athugasemdir lengur. Viš eigum aš vita hvaš tuggan žżšir (žetta er svona eins og meš nżju föt keisarans, allir sjį aš žau eru ekki til, „feik“ svo mašur slįi nś um sig į śtlensku).

Ķ fréttinni į Vķsi stendur žetta:

Varšstjóri hjį Brunavörnum Sušurnesja segir ķ samtali viš fréttastofu aš óvissustig hafi veriš virkjaš į flugvellinum sem fljótlega hafi veriš breytt ķ neyšarstig vegna žess hversu alvarleg tilkynningin var.

Žarna fór ķ verra. Óvissustig er aš mķnu mati afar gegnsętt orš og merkir aš koma af staš óvissu, getur varla žżtt annaš. Ólķklegt er žó aš varšstjórinn hafi įtt viš žaš.

Ķ sannleika sagt er ómögulegt aš įtta sig į žvķ ķ hverju „stigin“ byggjast. Aldrei nokkurn tķmann hafa žau veriš skilgreind enda eflaust leyndarmįl. Eftir óhóflega fréttaneyslu ķ nokkuš mörg įr get ég ķmyndaš mér aš žau séu žessi, stigvaxandi og svo hnķgandi:

    1. Stig
    2. Óvissustig
    3. Vissustig
    4. Óneyšarstig
    5. Neyšarstig
    6. Alneyšarstig
    7. Hamfarastig
    8. Vonleysisstig
    9. Afturköllunarstig
    10. Rólegheitastig

Ķ gamla daga voru engin stig nema žegar löggan og brunališiš steig upp ķ bķla sķna. Jį, og stigin ķ glķmunni ... „Sigtryggur vann“.

Hins vegar er neyšarįętlun kunnuglegt og gegnsętt orš og miklu betra en ofangreind stig. Hśn žarf alls ekki aš vera stiglaust.

Allir vita aš hęgt er aš virkja įr, gufu, vind og jafnvel sjįvarföll til rafmangsframleišslu. Sagnoršiš merkir samkvęmt oršabókinni aš beisla afl eša orku. Ešlilegt er aš žaš geti lķka merkt aš örva til vinnu eša ašgerša (samanber enska oršiš „to activate“ svo mašur sletti nś ašeins śr hégómleikanum).

Stig getur mešal annars merkt įfangi, kafli, žrep eša įlķka. Ķ neyšarįętlun geta veriš nokkur stig eša kaflar eftir žvķ hversu alvarleg tilvikin eru, samanber įšurnefnd tķu stig.

Varla er žó hęgt aš virkja stig svona eitt og sér. Stigsmunur er į įętlunum vegna bilunar ķ flugvél sem kemur inn til lendingar og flugvél sem žegar hefur brotlent.

Og svo žetta (eins og fréttamenn ķ sjónvarpinu segja svo nęsta frétt komi ekki algjörlega į óvart): Blaša- og fréttamönnum ber engin skylda til aš apa oršfęri upp eftir einhverjum „skrifbésanum“ sem įttar sig ekki hvorki į mįli né stķl. Fjölmišlar eiga aš birta fréttir į skżru mįli, ekki stofnanamįllżsku. Nęst žegar sagt er aš „neyšarstig“ eša óvissustig“ hefi veriš virkjuš er žörf į aš spyrja um stig, og telja žau („Islande un point“).

Tillaga: Neyšarįętlun virkjuš į Keflavķkurflugvelli vegna flugvélar meš bilašan lendingarbśnaš.

7.

„Hann hljóp žį einn heilt 400 metra hlaup …“

Frétt į ruv.is.

Athugasemd: Hśrra, hann hljóp hlaup. Žaš heyrir lķklega til stórtķšinda. Rķkisśtvarpiš er meš mįlfarsrįšunaut ķ fullu starfi en samt er svona boriš į borš fyrir neytendur.

Ekki vantar fjölbreytnina. Sķšar ķ fréttinni er „hlaupiš“ sagt vera hringur og fer betur į žvķ. Lakara er žetta:

Žaš mį žvķ vel vera aš Jones hafi įtt sitt besta hlaup į ferlinum en fęr ekkert upp śr krafsinu.

Betra er aš segja … hafši ekkert upp śr krafsinu. Er ekki ljóst aš mašurinn hljóp į sig? Žar meš er ekki sagt aš hann hafi rekist į sig sjįlfan. Mį vera aš hann hafi veriš aš „elta drauma sķna“. En eins og fleiri „stóš mašurinn meš sjįlfum sér“. Svona mį nś leira meš ķslenskt mįl.

Tillaga: Hann hljóp žį einn allan 400 metra hringinn …


Aškoma, elta draum, alvarleiki og samtal viš hįtalara

Oršlof og annaš

Opinskjalda

Bréfritari gagnrżnir, sem margur annar, einhęfni ķ oršavali manna, fįtęklegt mįl, žar sem hver étur eftir öšrum ("tuggur"). 

Dęmi: "śt ķ hróahött" (= rugl og vitleysa), "vķsa į bug" (= telja ósatt), "og žessi sķfellda opinskjalda, žegar allir koma öllum ķ opna skjöldu (= koma aš óvörum). Žaš er eins og vanti tilfinnanlega oršaforša". 

[Innskot umsjónarmanns: Eitthvert sinn var kvešiš:

Śti ķ Firši ķ fjósinu köldu
įtti Finnur aš mjólka meš Öldu,
en hann gerši ekki gagn,
var meš gaspur og ragn
og gekk bara fram fyrir Skjöldu.]

Ķslenskt mįl, 784 žįttur, umsjónarmašur Gķsli Jónsson, Morgunblašiš 18.2.1995.

Athugasemdir viš mįlfar ķ fjölmišlum

1.

„Loka aškomu aš Saušleysuvatni vegna slęms įstands vegar.“

Fyrirsögn į visir.is.    

Athugasemd: Af hverju žarf aš tala um „aškomu“? Vegurinn eša slóšinn liggur aš Saušleysuvatni. Hann er illfęr og honum hefur žvķ veriš lokaš. Enn er hęgt aš ganga aš vatninu og žvķ hefur „aškomunni“ ekki aš öllu leyti veriš lokaš.

Oršalagiš ķ fyrirsögninni er dęmi um hjįoršatilhneigingu ķ fjölmišlum. Er eitthvaš erfitt aš skrifa hreint og beint ķ staš žess aš skrifa hringinn ķ kringum stašreyndir?

Tillaga: Vegurinn aš Saušleysuvatni er slęmur og hefur veriš lokaš. 

2.

„Hann įkvaš aš elta draum sem kviknaši fyr­ir all­mörg­um įrum og feršast nś um­hverf­is Ķsland į traktor, meš hśs­vagn ķ eft­ir­dragi.“

Fyrirsögn į mbl.is.     

Athugasemd: Er ekki betra aš lįta drauma sķna rętast? Sį sem eltir drauma sķna er alltaf į eftir, nęr žeim aldrei. Raunar er žetta enskt oršalag, „follow your dreams“. 

Spyrja mį hvort draumar kvikni eša verši til į annan hįtt? Efast um aš draumurinn frį žvķ sķšustu nótt hafi kviknaš. Mig dreymdi hins vegar ...

Oft er vonlaust aš žżša beint śr ensku yfir į ķslensku. Mörg dęmi eru um hraklegar žżšingar. Fólk sem hefur alist upp viš bóklestur hefur öšlast oršaforša sem nżtist vel ķ blašamennsku. Hinir gera meinlegar villur eins og žessa.

Tillaga: Ķ nokkur įr hefur hann įtt sér draum sem nś hefur ręst. Hann feršast nś um­hverf­is Ķsland į traktor, meš hśs­vagn ķ eft­ir­dragi.

3.

„Žį minntist hann į alvarleika žess aš aldrei hefšu fleiri blašamenn veriš drepnir en ķ fyrra.“

Frétt į blašsķšu 14 ķ Morgunblašinu 12.7.2019.    

Athugasemd: Žetta er įgętt dęmi um nafnoršavęšingu tungumįlsins. Mįlsgreinin er hnoš. Enginn talar um „alvarleika einhvers“. Mörgum žykir samt margt vera alvarlegt.

Blašamenn eru myrtir ķ tugatali. Lesendur įtta sig į žvķ og jafnvel žó aš „alvarleikinn“ sé ekki nefndur. Hann liggur žó ķ loftinu.

Tillaga: Hann nefndi aš aldrei hefšu fleiri blašamenn veriš drepnir en ķ fyrra.

4.

„Munu notendur meš hįtalara frį Amazon geta spurt um einkenni og fengiš greiningu.“

Seinni forystugreinin ķ Morgunblašinu 12.7.2019.    

Athugasemd: Hvers konar hįtalarar eru žetta? Lķklega einhver konar galdrahįtalarar.

Hįtalari er tęki sem varpar hljóši ķ žeim styrk sem notandinn vill. Annaš gerir hann ekki. Gagnslaust er aš standa fyrir framan hįtalara og spyrja rétt eins og hann vęri hljóšnemi.

Er til of mikils męlst aš ritstjóri Moggans haldi įfram aš skrifa forystugreinar en śthżsi verkefninu ekki til leigubķlstjóra į BSR (meš fullri viršingu fyrir honum).

Tillaga: Engin tillaga.

5.

„Ekki liggur fyrir hvar börnin smitušust af sżkingunni.“

Frétt kl. 16 į Bylgjunni 11.7.2019.   

Athugasemd: Mešan ég fę ekki betri skżringu finnst mér ljóst aš sżking veršur til vegna einhvers konar smits en ekki öfugt.

Talaš er um mešgöngutķma sżkingar, žaš er tķminn frį smiti og žar til sjśkdómseinkenna veršur vart. Stundum er hann skammur, oft langur.

Į Vķsindavefnum segir:

Kvef er hvimleišur en tiltölulega meinlaus veirusjśkdómur. Vitaš er um meira en tvö hundruš veirur sem valda kvefi. Veirurnar berast į milli manna meš śšasmiti, žaš er aš segja viš hósta eša hnerra.

Einnig geta veirurnar borist meš snertismiti ef žęr berast į hendur og žašan ķ augu eša nef. […]

Einstaklingur getur boriš smit frį žvķ daginn įšur en einkennin koma fram og ķ 1-3 daga til višbótar. Aš mešaltali gengur sjśkdómurinn yfir į 7-10 dögum.

Į vef Landlęknisembęttisins er listi yfir smitsjśkdóma ķ stafrófsröš.

Į žessum vef Hįskóla Ķslands eru fróšlegar upplżsingar um sżkingar:

Til eru yfir 2000 mismunandi salmonellur og nokkur hundruš žeirra geta valdiš sżkingum ķ mönnum. Salmonellur eru bakterķur sem finnast mjög vķša ķ nįttśrunni og hafa žęr veriš mjög vaxandi vandamįl į undanförnum įrum og įratugum. Žessar bakterķur valda żmsum sjśkdómum ķ mönnum og eru žeir žekktustu nefndir taugaveiki, taugaveikibróšir og mśsataugaveiki.

Lang algengasta salmonellusżking er sżking ķ meltingarfęrum sem stafar af žvķ aš matvęli voru menguš meš salmonellum og maturinn ekki eldašur nęgjanlega til aš drepa bakterķurnar. Žetta hefur veriš hratt vaxandi vandamįl og nś er svo komiš aš ķ sumum nįlęgum löndum eru nęr allir kjśklingar salmonellumengašir.

Sjśklingurinn veikist 8-48 klst. eftir aš hafa neitt mengašrar fęšu, meš sótthita, ógleši og uppköstum, samdrįttarverkjum ķ kviš og nišurgangi sem getur veriš blóšugur. Žessi veikindi standa lengur en venjuleg matareitrun, eša ķ 3-5 daga. Allan žann tķma og stundum lengur eru salmonellur ķ saur sjśklingsins. Sjaldnast er žörf į nokkurri mešferš og yfirleitt eru engin eftirköst eša fylgikvillar. 

Ung börn og sjśklingar meš ašra sjśkdóma geta žó oršiš alvarlega veikir og žį er hęgt aš mešhöndla meš sżklalyfjum. Einstaka sinnum fį sjśklingarnir sżkingar ķ bein eša liši.

Smit og sżkingar eru alvarlegt mįl og įstęša til aš fjölmišlar segi skilmerkilega frį og blašamenn leiti upplżsinga ķ staš žess aš treysta algjörlega į žekkingu sķna.

Tillaga: Engin tillaga.

 


Barn no. 2, rusl ryšur sér til rśms og kasta handklęši

Oršlof og annaš

Oršaforšinn

„Ef oršaforšinn minnkar žį fękkar tilfinningunum sem žś getur lżst, atburšunum sem žś getur greint frį og hlutunum sem žś getur bent į. Ekki ašeins veršur skilningurinn takmarkašri heldur einnig reynsluheimurinn.

Tungumįliš eflir manninn. Ķ hvert sinn sem hann tapar skilningi, tapar hann hluta af sjįlfum sér.“

Sheri S. Tepper, Pest af Angels - fengi af vefnum kennari.is

Hugsunin er góš en betur fer į žvķ aš segja:

Minnki oršaforšinn fękkar tilfinningunum sem žś getur lżst ...

Athugasemdir viš mįlfar ķ fjölmišlum

1.

„Eins og DV greindi frį ķ gęrmorgun hefur Įsgeir Bachman višurkennt meš yfirlżsingu aš žjófnašur hafi įtt sér staš ķ verslun Bauhaus.“

Frétt į dv.is.   

Athugasemd: Hjįoršavęšing fjölmišla er mikil. Blašamanni dettur ekki ķ hug aš skrifa aš stoliš hafi veriš śr versluninni.

Tillaga: Eins og DV greindi frį ķ gęrmorgun hefur Įsgeir Bachman lżst žvķ yfir aš stoliš hafi veriš śr verslun Bauhaus.

2.

„Hann fékk standandi lófaklapp frį öllum salnum og dómurunum.“

Frétt į dv.is.   

Athugasemd: „Standandi lófatak“ er ekki til. Į ensku er talaš um „standing applause“ sem merkir aš įhorfendur rķsa śr sętum sķnum og klappa einhverjum lof ķ lófa.

Ein mesta hętta sem stafar aš ķslensku eru blašamenn sem kunna ensku en eru slakir ķ ķslensku. Afleišingin er setning eins og hér aš ofan.

Tillaga: Įhorfendur og dómarar risu į fętur og klöppušu fyrir honum.

3.

„Fann­ar og Vala eiga von į barni no. 2.“

Fyrirsögn į mbl.is.    

Athugasemd: Svona er ekki hęgt aš segja į ķslensku. „No“ er ensk skammstöfun fyrir „number“, nśmer. Ķslenska skammstöfunin er „nr.“. Mį vera aš ķ talmįli megi segja aš haugsugan hafi losaš farm nr. 2 eša vörubķllinn hafi komiš meš skķtahlass nr. 2. Hvort tveggja er žó ferlega vitlaust žvķ aušveldast er aš segja og skrifa „ķ annaš skipti“.

Stķlleysi margra blaša- og fréttmanna er hręšilegt. Engin meš fullu viti segir barn vera no. 2. Svona rugl er į borš viš aš segja aš fólk éti, fólk drepist, börnum sé gotiš eša kastaš.

Tillaga: Fannar og Vala eiga von į öšru barni.

4.

„62 įra karlmašur hefur veriš dęmdur ķ eins mįnašar skiloršsbundiš fangelsi.“

Frétt į visir.is.    

Athugasemd: Um nęr allan heim foršast blaša- og fréttamenn aš byrja setningu į tölustöfum. Slķkt į ekki viš. Tölustafir og bókstafir hafa gjörólķka merkingu. Žar af leišandi getur texti ekki byrjaš į tölustaf, žaš getur valdiš ruglingi og er ķ žokkabót afar ljótt.

Einnig er skrżtiš aš orša žaš žannig aš „mašurinn hafi veriš dęmdur“ žegar ljóst er aš hann var dęmdur.

Tillaga: Karlmašur var dęmdur ķ skiloršsbundiš fangelsi ķ einn mįnuš.

5.

„Rusl hefur rutt sér til rśms ķ Rómarborg.“

Frétt kl. 22 į rķkissjónvarpinu 10.7.2019.

Athugasemd: Žetta er śt ķ hött. Oršalagiš er vel skżrt ķ bókinni Mergur mįlsins eftir Jón G. Frišjónsson og žar er žetta mešal annars:

Ryšja sér til rśms: breišast śt hljóta almenna višurkenningu; lįta til sķn taka.

Rusl „ryšur sér ekki til rśms“. Sį sem svona skrifar skilur hvorki orštakiš né uppruna žess.

Tillaga: Rusl hefur safnast fyrir į götum Rómarborgar.

6.

„Tala torfhśsa ekki žekkt.“

Millifyrirsögn į blašsķšu 11 ķ Morgunblašinu 11.7.2019

Athugasemd: Hvers vegna notar blašamašurinn ekki nafnoršiš fjöldi? Séu torfhśs talin kemur ķ ljós hversu mörg žau eru. Séu hśsin tķu er žaš talan.

Hann segir ķ fréttinni:

Viš žekkjum ekki tölu žeirra og vitum ekki nįkvęmlega hvar žau eru eša hvernig vęri hęgt aš nżta žau …

Hér er hringsólaš framhjį žvķ sem mestu mįli skiptir, žaš er aš segja frį į einfaldan hįtt. Fjöldinn er ašalatrišiš.

Tillaga: Fjöldi torfhśsa ekki žekktur.

7.

„Fyrir skömmu sendi heilbrigšiseftirlitiš sżslumanninum į höfušborgarsvęšinu, sem fer meš forręši į svęšinu, bréf žar sem fariš var fram į aš hafist yrši žegar ķ staš handa viš hreinsun į svęšinu

Frétt į blašsķšu 24 ķ Morgunblašinu 11.7.2019

Athugasemd: Nįstaša er hvimleiš, sérstaklega fyrir lesendur. Ķ mįlsgreininni kemur oršiš svęši fyrir žrisvar sinnum. Varla er hęgt aš amast viš nafni embęttisins. Hin skiptin eru višbót. Blašamašurinn į aš kunna aš skrifa sig framhjį svona vitleysu.

Vafasamt er aš segja Sżslumašurinn į höfušborgarsvęšinu „fari meš forręši į svęšinu“. Į vefnum syslumenn.is segir:

Sżslumenn fara meš framkvęmdarvald og stjórnsżslu rķkisins ķ héraši, hver ķ sķnu umdęmi, eftir žvķ sem lög og reglugeršir eša önnur stjórnvaldsfyrirmęli kveša į um.

Ķ oršabókinni segir um forręši:

Umsjón, įbyrgš, įkvöršunarvald, stjórn, yfirrįš, umrįš, forysta, völd.

Sżslumašurinn į höfušborgarsvęšinu fer ekki meš forręši į einu eša neinu, hvorki į bökkum Ellišavatns né annars stašar. Störf embęttisins eru į allt annan veg.

Tillaga: Fyrir skömmu sendi heilbrigšis- eftirlitiš sżslumanninum į höfušborgarsvęšinu bréf žar sem óskaš var eftir leyfi til aš hefja hreinsun.

8.

„Allt of hratt aš mati Armstrong, sem taldi aš fariš myndi yfirskjóta lendingarstašinn um nokkra kķlómetra.“

Frétt į blašsķšu 24 ķ Morgunblašinu 11.7.2019

Athugasemd: Į ensku er hugtakiš „to overshoot“ alžekkt, hvort heldur er ķ einu eša tveimur oršum. Žaš merkir aš missa af lendingarstaš, fljśga yfir hann. Į vefsķšu sem heitir Aviation segir:

To pass beyond the limit of the runway or landing field when trying to land.

Mį vera aš sambęrilegt orš sé ekki til į ķslensku en frįleitt finnst mér aš bśa til oršiš „yfirskjóta“. Žaš bendir fyrst og fremst til byssuskots sem fer yfir markiš, ekki žegar flugfar missir fyrir mistök af lendingarstašnum.

Ķ žessu tilviki virtist Amstrong sem tunglfariš myndi ekki lenda į réttum staš heldur nokkrum kķlómetrum frį honum. Mįlsgreinin segir žaš eitt aš tunglfariš hafi virst fljśga yfir lendingarstašinn ķ nokkurra kķlómetra hęš. Žaš er žó ekki reyndin.

Laga žyrfti oršalag į fleiri stöšum ķ greininni sem žó er frekar vel skrifuš og upplżsandi. Til dęmis er oršalagiš „žįverandi ótti“ skrżtiš. Einnig aš Appolló įętlunin hafi veriš „skrķnlögš“.

Tillaga: Allt of hratt aš mati Armstrong, sem taldi aš fariš myndi lenda nokkrum kķlómetrum frį lendingarstašnum.

9.

„Kjos kast­ar hand­klęšinu

Fyrirsögn į mbl.is.

Athugasemd: Fréttin fjallar ekki um handklęši. Blašamašurinn brśkar enskt orštak „Throw in the towel“. Hann telur sig vera aš segja aš nįungi sem heitir Kjos sér hęttur störfum, bśinn aš segja upp. 

Ķ Urban Dictionary segir:

This phrase comes from boxing. When a boxer is too beat up to continue, his coach throws a towel into the ring to signal that the fight is over.

Og:

To give up or surrender. Probably related in origin to throwing up the white flag, which also indicates surrender.

Žetta oršalag eša orštak er ekki til į ķslensku. Um žaš veit blašamašurinn ekki enda les enginn į Morgunblašinu yfir žaš sem nżlišar skrifa og leišbeinir. Nóg er samt af frįbęrum og vel skrifandi blašamönnum sem hljóta aš geta tekiš verkefniš aš sér. Hvernig eiga nżlišar aš lęra žegar enginn leišbeinir? Hvaša lęrdómur felst ķ žvķ aš birta gagnrżnislaust fyrsta uppkast?

Tillaga: Kjos hęttir.

10.

„Framtak hinna snöllu ęttingja okkar ķ Fęreyjum skilaši žvķ tilętlušum įrangri …“

Frétt į dv.is.

Athugasemd: Meš réttu mį halda žvķ fram aš Fęreyingar séu snjallir, svona almennt. Hins vegar eru žeir varla ęttingjar Ķslendinga žó einhverjir kunni aš eiga ęttingja žar.

Į hįtķšlegum stundum er oft komist svo aš orši aš Noršurlandabśar séu fręndur okkar. Fęstir trśa žvķ bókstaflega nema hugsanlega blašamašurinn hjį DV sem tekur žetta svo alvarleg aš hann heldur aš hin meinta fręndsemi žżši aš Fęreyingar séu ęttingjar Ķslendinga.

Stafsetningarvilla er ķ žrišja orš mįlsgreinarinnar. 

Tillaga: Framtak snjallra Fęreyinga skilaši žvķ tilętlušum įrangri …


Bķll klessir, tķmapunktur, feršir farnar og deyja frišsamlega

Oršlof og annaš

Flżja unnvörpum

Unnvörp (fleirtala) žżšir sjógangur eša žangdyngja sem sjór hefur varpaš į land. Atviksoršiš unnvörpum merkir ķ stórum stķl, ķ hrönnum.

Unnur er alda og ķ unnvörpum er „vķsaš til bylgna er falla žétt“ (Mergur mįlsins). „Ķslendingar flżja unnvörpum ķ sólina.“ Ekki „umvörpum“. (Umvörp žżšir śtjašrar.)

Mįliš į blašsķšu 21 ķ Morgunblašinu 10.7.2019.

Athugasemdir viš mįlfar ķ fjölmišlum

1.

„„Bķllinn klessti ekki į neinn stóran stein og féll ekki fram af bjargi.““

Frétt į dv.is.   

Athugasemd: Barnalegt er aš nota oršalagiš „klessa į“ žegar veriš er aš lżsa žvķ žegar bķll rekst į annan bķl, hśs eša annaš.

Eišur Gušnason sagši ķ Molum sķnum:

Ķ fréttinni segir: „…en bķl­stjór­inn sem hann kom til bjarg­ar stal og klessti bķl hans, sem hann hafši lagt skammt frį.“ Sjįlfsagt er žetta nś oršiš vištekiš oršalag um aš skemma eša beygla bķl. Og skömminni skįrra en aš tala um aš klessa į, -sem stundum hefur veriš kallaš leikskólamįl ķ žessum Molum.

Viš žessi orš Eišs heitins er eiginlega engu į bęta.

Ofangreind tilvitnun er žżšing blašamannsins į žessum oršum:

Luckily, we were not hurt at all and our car did not hit any big rock or fell off a steep cliff off the valley.

Engin klessa žarna ķ enskunni. Žżšing blašamannsins er frekar „lausleg“ svo ekki sé meira sagt. Athygli vekur žó aš ķ ķslensk textanum segir aš bķllinn hafi rekist į stóran stein. En hvaš er stór steinn? Um žaš geta veriš įhöld, en oršalagiš er leikskólamįl.

Betur fer į žvķ aš tala um bjarg en stóran stein. Žį gengur samt ekki aš segja aš bķllinn hafi hvorki rekist į bjarg eša ekiš fram af bjargi. Hvernig getur blašamašurinn bjargaš sér frį žessu?

Tillaga: Hann rakst ekki į bjarg og féll ekki fram af klettum.

2.

„Žó barst mbl.is til eyrna frį į žeim tķma­punkti aš višręšurn­ar hefšu reynst flókn­ari en bś­ist var viš …“

Frétt į dv.is.   

Athugasemd: „Tķmapunktur“ er vandręšaorš, eiginlega žarflaust ķ ķslensku. Oršiš hjįlpar ekki neitt, fyllir ekki upp ķ neina žörf og kemur ekki ķ staš annarra orša. Engu aš sķšur nżtur žaš mikill vinsęlda hjį ungum og óreyndum skrifurum, fólki sem hefur rżran oršaforša.

Hér žarf engra vitna viš. Aušveldast er aš bera saman ofangreinda tilvitnun viš tillöguna hér aš nešan.

Tillaga: Žó frétti mbl.is aš sķšan žį hafi višręšurn­ar reynst flókn­ari en bśist var viš …

3.

„Kon­an sem bżr ķ ķbśšinni sem varš eldi aš brįš …“

Frétt į dv.is.   

Athugasemd: Žetta oršalag er algengt ķ fjölmišlum, oft notaš hugsunarlaust, en fer ekki alls stašar vel. Mį vera aš žaš sé bara ég sem hnżt um žaš.

Brįš er nafnorš ķ kvenkyni og merkir samkvęmt oršabókinni dżr sem er veitt enda er villibrįš er eftirsótt. Žaš breytir žvķ ekki aš jafnvel ķ yfirfęršri merkingu er oršalagiš slakt. Ķbśš er ekki brįš jafnvel žó eldur sé eins og rįndżr og ķbśšin brįš.

Svona hjįoršaęfingar eru algengar ķ fjölmišlum, sérstaklega ķ ķžróttum. Svo viršist sem margir foršist aš orša hlutina eins og žeir eru. Gripiš er til mįlshįtta og orštaka sem skrifarinn kannast viš, skilur ekki alltaf til fullnustu eša įttar sig ekki į samhenginu.

Margir ķslenskir fjölmišlamenn eru įgętir ķ stķl og ķslenskan er yfirleitt góš. Žeir hafa drjśgan oršaforša og ęttu aš vera fyrirmynd. Ęttu žeir ekki aš leišbeina nżlišum?

Žegar ég var aš byrja ķ blašamennsku į Vķsi ķ gamla daga las Elķas Snęland Jónsson, ritstjórnarfulltrśi, yfir öll handrit sem bįrust frį blašamönnum. Ósjaldan žurftum viš aš lagfęra skrifin. Žį var mašur óįnęgšur en uppeldiš var gott enda Elķas mįlvķs mašur.

En nś er hśn Snorrabśš stekkur og enginn Elķas į fjölmišlunum. Ekki einu sinni prófarkalesarar. Žeir eru śrelt stétt og žvķ mį skrifa hvaš sem er og hvernig sem er.

Eldur kviknaši ķ ķbśšinni, svo einfalt er žaš. Vissulega er ekki alrangt aš segja aš ķbśšin hafi „oršiš eldi aš brįš“ en žaš į ekki viš. Flokkast sem stķlleysa.

Tillaga: Kon­an sem bżr ķ ķbśšinni sem kviknaši ķ …

4.

„Engar skipulagšar feršir hafa veriš farnar į Svķnafellsjökul ķ sumar.“

Frétt į blašsķšu 2 ķ Morgunblašinu 10.7.2019.

Athugasemd: Nś er svo komiš aš feršir eru farnar, margir hlaupa langhlaup, ganga göngu, ęfa ęfingar, tala ręšu og svo framvegis.

Lesa blašamenn ekki skrif sķn įšur en žau eru birt?

Frį žvķ ķ mars hefur ekki veriš fariš ķ feršir į Skaftįrjökul en į vorin kemur undan jöklinum og hann veršur ótryggur.

Hvaš kemur undan jöklinum? Blašamašurinn bżr til orš og lesandi skilur hvorki upp né nišur. Žetta er skemmd frétt og fleira rökstyšur žaš:

„Žaš eru merkingar žarna sem segja til um įstandiš viš jökulinn, en öll fyrirtękin fluttu feršir sķnar yfir į annašhvort Falljökul eša Skaftafellsjökul. Žaš fór eftir gerš ferša …“

Hvaš fór eftir gerš ferša? Hvernig fluttu fyrirtęki feršir sķnar? Ekki er nóg aš taka upp orš višmęlandans og birta žau athugasemdalaust. Skylda blašamannsins er eša koma meš skżra frétt, veita upplżsingar. Ķ žessu tilfelli er lesandinn einfaldlega hissa į žvķ sem hann les.

Tillaga: Engar skipulagšar feršir hafa veriš į Svķnafellsjökul ķ sumar.

5.

„Meš samžykkt tillögu, sem gerir Mannréttindarįši Sameinušu žjóšanna aš rannsaka fķkniefnastrķš Filippseyjaforseta, munu allir sem aš henni standa fį veglega bónusgreišslu frį eiturlyfjahringjum.“

Frétt į visir.is.

Athugasemd: Nafnoršavęšingin lętur ekki aš sér hęša. Hśn er skilgetiš afkvęmi enskunnar en į ekki viš hér į landi. Margir blaša- og fréttamenn eru vel aš sér ķ ensku en lakari ķ ķslensku. Enskuskotin mengun er hęttulegasti óvinur ķslenskunnar.

Samžykkt er hér nafnorš ķ kvenkyni. Betur fer į žvķ aš segja: Verši įlyktunin samžykkt …

Meš fréttinni er birtur texti į Twitter sem utanrķkisrįšherra Filippseyja ritar. Ķ honum er enska oršiš „resolution“ notaš. Ķ žessu tilviki er žaš įlyktun. Annars vęri „proposal“ eša eitthvaš įlķka.

Orš utanrķkisrįšherrans ķ Vķsi eru ekki hin sömu og į Twitter, en žar segir hann:

If the Iceland resolution wins that means bonuses for everyone who worked for it—from the drug cartels.

Blašamašurinn skżtur žessu inn ķ orš rįšherrans:

… sem gerir Mannréttindarįši Sameinušu žjóšanna aš rannsaka fķkniefnastrķš Filippseyjaforseta …

Af hverji gerir blašamašurinn žetta? Ķ nęstu mįlsgrein skrifar hann:

Žetta skrifar utanrķkisrįšherra landsins, Teodoro Locsin Jr., į Twitter-sķšu sķna ķ gęrkvöld og vķsar žar til tillögu Ķslands um aš gerš verši śttekt į stöšu mannréttindamįla į Filippseyjum.

Blašamašurinn bętir viš orš rįšherrans og endurtekur sömu višbót örstuttu sķšar.

Hvaš kallast svona vinnubrögš? Ónįkvęmir, hrošvirkni, fljótfęrni …? Ég held aš mörgum blašamönnum liggi alltof mikiš į og žeir lesi ekki yfir skrif sķn fyrir birtingu. Öllum er žörf į gagnrżnum yfirlestri en sumir žurfa aš lįta ašra lesa skrif sķn yfir.

Tillaga: Verši įlyktunin samžykkt munu allir sem unnu aš henni fį bónusa - frį eiturlyfjahringjum.

6.

“Samkvęmt heimildum Markašarins samanstóš kaupendahópurinn af nęrri tuttugu sjóšum og fjįrfestum.“

Frétt į visir.is.

Athugasemd: Hvar voru žessir tuttugu sjóšir og fjįrfestar? Jś, ķ kaupendahópnum. Žarf žį aš ręša eitthvaš frekar um sagnoršiš samanstanda sem er ķ tilvitnuninni? Greinilegt er aš žaš er óžarft.

Samkvęmt oršabókinni er oršiš myndaš af setja saman śr.

Žetta er dęmi um hjįoršavęndi ķ fjölmišlum sem žarf aš foršast. Berum bara saman tilvitnunina og tillöguna.

Tillaga: Samkvęmt heimildum Markašarins eru nęrri tuttugu sjóšir og fjįrfestar ķ kaupendahópnum.

7.

„Ķ tilkynningu frį fjölskyldu hans segir aš hann hafi dįiš frišsamlega meš eiginkonu sķna, Amy Wright, og tvęr dętur viš sķna hliš

Frétt į dv.is   

Athugasemd: Žaš er nś gott aš mašurinn hafi dįiš frišsamlega en ekki meš lįtum. Veit ekki hvort žaš sé sęmilegt aš taka svona til orša en žetta datt mér ķ hug žegar ég las tilvķsunina. 

Fréttin er vond, illa žżdd. Allt bendir til žess aš blašamašurinn fįi enga tilsögn į ritstjórninni.

Žį datt mér ķ hug hann Kolbeinn Sighvatsson og félagar hans sem bišu milli vonar og ótta ķ kirkjunni eftir Örlygsstašabardaga. Žeir žurftu svo į kamarinn enda mįtti žį ekki létta į sér žar inni og guldu žeir fyrir kamarferšina meš lķfi sķnu. Varla hafa žeir falliš frišsamlega er Gissur Žorvaldsson lét höggva žį. Žannig hafa margir dįiš ķ ófriši, jafnvel ófrišsamlega. 

Enska oršiš „peacefully“ er vandžżtt. Į ķslensku er sjaldgęft aš nota oršiš frišsamlega žegar sagt er aš fólk skilji viš. Stundum er sagt aš fólk hafi dįiš ķ en ekki fer heldur vel į žvķ. Yfirleitt er svona lżsingu sleppt ķ ķslenskum minningargreinum. Mį vera aš žess vegna er oršiš „frišsamlega“ sé svo ókunnuglegt og andstęša žess frekar „truflandi“ okkur eftirlifendum.

Nokkur munur er aš hafa einhvern „viš sķna hliš“ eša hjį sér. Į enskunni gęti blašamašurinn veriš aš žżša oršalagiš „by his side“ og farist žaš frekar óhönduglega.

Leikarinn var virkur bęši į skjį og sviši ķ rśm sextķu įr.

Óvenjulegt er aš segja leikara virkan į skjį. Hér įšur fyrr kom fyrir aš skjįir frysu sem kallaš er, mynd stoppaši og henni var ekki žokaš nema tölvan vęri ręst upp į nżtt. Mętti segja mér aš žegar slķkt gerist vęri leikari frekar óvirkur į skjįnum.

Betur fer į žvķ aš segja aš leikarinn hafi starfaš ķ kvikmyndum, sjónvarpi og į sviši ķ rśm sextķu įr.

Tillaga: Ķ tilkynningu frį fjölskyldu hans segir aš hann hafi andast ķ fašmi fjölskyldunnar.

 

 


Lįt į feršamönnum, sitjandi forseti og hamingjuóskir til žķn

Oršlof og annaš

Aš heilsast og kvešjast

Fyrir mörgum įrum žurfti ég į föstudegi aš eiga višskipti viš fyrirtęki eitt allumsvifamikiš ķ Reykjavķk. Allt fór žaš vel fram og ég fékk vöruna afgreidda af rosknum manni sem sį vel fyrir žörfum mķnum, gjörkunnugum vörunni sem hann seldi mér (sem var algengt ķ žį gömlu góšu daga įšur en afgreišslustörf uršu ķhlaupavinna, gjarna unglinga). Žegar ég hafši fengiš vöruna žakkaši ég fyrir mig eins og mér hafši veriš kennt: „Kęrar žakkir“.

Mašurinn svaraši mér strax meš hefšbundnu svari, „takk sömuleišis“, en bętti svo viš „og eigšu góša helgi“.

Žetta varš til žess aš ég settist nišur meš manninum og viš ręddum žessi nżtilkomnu kvešju- og žakkarorš. Ég lżsti žeirri skošun minni aš žau vęru sérlega illa til fundin, auk žess innflutt og fylltu ekkert autt skarš ķ tungumįlinu. Mašurinn var mér hjartanlega sammįla; kvašst vera gamall sveitamašur og kannašist ekki viš slķkt oršfęri. Hann greindi mér hins vegar frį žvķ aš į vegum fyrirtękisins hefši veriš haldiš nįmskeiš fyrir starfsmenn žar sem kennt var višmót viš kśnna. Žar hefši „einhver helv... fķgśra“ fullyrt aš „eigšu góša helgi“ eša „hafšu góša helgi“ vęri lykilatriši til aš višskiptavinurinn skildi aš hann vęri einhvers virši. Sjįlfur kvašst mašurinn finna fyrir óbragši ķ hvert sinn sem žessi orš hrytu honum af munni. Hann var greinilega feginn aš finna ķ mér bandamann og var léttur į brśn er viš kvöddumst. Hann óskaši mér ekki góšrar helgar sem žó bjargašist vel. […]

Aš lokum skal getiš žess sem verulega įberandi er, žagnarinnar. Žakkaroršum er ekki svaraš. Višskipta„vinurinn“ er ekki til. Slķkt kann ekki góšri lukku aš stżra ķ nokkru fyrirtęki. Um daginn žakkaši ég kęrlega fyrir mig ķ kaffihśsi einu um leiš og ég greiddi fyrir vöruna. Svariš sem ég fékk var žetta: „Sigga, SIGGA, žetta į aš fara į borš nśmer fimm.“

Menningarblaš/Lesbók Morgunblašsins, 7.8.2011, Žóršur Helgason.

Athugasemdir viš mįlfar ķ fjölmišlum

1.

„Hann segir greišsluna koma sér vel til žess aš standa strauma af lögmannskostnaši …“

Frétt į visir.is.   

Athugasemd: Straumur er upphaflega rennsli vatns. Oršiš į sér nįskylda ęttingja ķ mörgum tugumįlum. Ķ oršsifjabókinni į malid.is segir frį oršum eins og streymur (fęreyska, straum (nżnorska), ström (danska), stream (enska) og fleirum.

Karlkynsnafnoršiš straumur er til ķ eintölu og fleirtölu, en ķ fréttinni er rangt fariš meš töluna. Rétt er žaš ķ svona og žvķ ķ eintölu:

Standa straum af …

Ķ žeirri merku bók Mergur mįlsins eftir Jón G. Frišjónsson segir svo:

Męta kostnaši, kosta eitthvaš […] 2. Sjį fyrir einhverjum; hjįlpa einhverjum; verja einhvern […]

Elsta mynd oršatiltękisins er frį sķšari hluta 18. aldar; standa straum af einhverjum, sjį einhverjum farborša.

Svo eru til żmis afbrigši af  orštakinu til dęmis standa straum af skošunum sķnum og jafnvel standa straum af bįti sķnum.

Fyrir utan žessa villu er fréttin vel skrifuš, einföld og góš aflestrar.

Tillaga: Hann segir greišsluna koma sér vel til žess aš standa straum af lögmannskostnaši …

2.

„Undrast aš sjį sovéska hertrukka og Antonov flugvél ķ Vķk ķ Mżrdal.“

Frétt į visir.is.   

Athugasemd: Ķ oršabókinni segir aš lżsingaroršiš hissa merki aš vera undrandi, forviša. Og hśn segir aš undra sé sagnorš sem merkir aš vera forviša, hissa. Svo er til sögnin aš undrast.

Munurinn į hissa, undra og forviša getur veriš nokkur, veltur į samhenginu. Žau geta ekki gengiš ķ hvers annars staš įn žess aš ekkert sé:

  1. Viš undrumst framkomu hans viš feršafólk.
  2. Viš undrumst um feršafólkiš.
  3. Viš erum hissa į framkomu hans viš feršafólk.
  4. Viš erum forviša į framkomu hans viš feršafólk.

Mį vera aš sigvaxandi munur sé į žessum žremur fullyršingum, 1, 3 og 4. Tvęr žęr sķšustu žurfa hjįlparsögnina aš vera til aš ganga upp. Hins vegar er önnur fullyršingin allt annars ešlis, žar höfum viš įhyggjur af feršafólkinu, veltum fyrir okkur hvar žaš sé.

Ętterni sagnarinnar aš undra og undrast er merkileg. Žaš er nįskylt žżsku sögninni wunder og enska oršinu wonder svo dęmi séu tekin.

Af žessu leišir aš žaš er alls ekki rangt aš nota sögnina aš undrast ķ tilvitnašri setningu. Mér finnst žó hissa fari betur jafnvel forviša.

Tillaga: Hissa aš sjį sovéska hertrukka og Antonov flugvél ķ Vķk ķ Mżrdal.

2.

„Žaš var toppslagur ķ Kaplakrika žar sem FH vann Žrótt R. 2:1 …“

Frétt į blašsķšu 40 ķ Morgunblašinu 6.7.2019.   

Athugasemd: Ekki er fallegt aš byrja setningu meš aukafrumlaginu „žaš“. Oršiš kalla margir lepp, žvķ žaš er stundum notaš til aš fela óskżra hugsun. Oft er erfitt aš sleppa žannig byrjun en žį veršur skrifarinn aš endurhugsa setninguna sem honum er hollt enda eru endurskrif alltaf til bóta.

Flestir vita aš lišiš sem fyrr er nefnt ķ boltaleikjum į heimaleik. Heimaleikir FH ķ fótbolta eru alltaf ķ Kaplakrika. Žar af leišir aš ķ mįlsgreininni hér fyrir ofan eru óžarfar upplżsingar. Fréttin er stutt en  gęti veriš betur oršuš.

Tillaga: FH vann Žrótt R. 2:1 ķ toppslag 1. deildar kvenna …

3.

„Ekkert lįt viršist vera į žeim feršamönnum sem fara ķ gegnum Vķk.“

Frétt kl. 12 į Bylgjunni 7.7.2019.

Athugasemd: Fréttamašurinn hefur įn efa ętlaš aš segja aš ekkert lįt sé į feršum feršamanna.

Samkvęmt malid.is er lįt nafnorš ķ hvorugkyni og merki dauši, andlįt:

Hann tók viš versluninni eftir lįt föšur sķns.
Žaš er ekkert lįt į storminum.

Dęmin skilja allir. Žar af leišandi ęttu allir aš įtta sig į žvķ aš ofangreind tilvitnun er ekki rétt. Hér hefur fréttamašurinn veriš of fljótur į sér en hann hlżtur aš skilja aš lįt į einhverju merki hér hlé eša stopp.

Tillaga: Ekkert lįt viršist vera į feršum feršamanna um Vķk.

4.

„Hįtķšarhöldin sem fóru fram um helgina fóru vķšast vel fram

Frétt kl. 15 į Bylgjunni 7.7.2019.

Athugasemd: Žetta er óbošlegt. Engu lķkar er en aš fréttamenn lesi ekki yfir žaš sem žeir skrifa. Verra er aš žeir įtta sig ekki į dellunni. Žetta er kölluš nįstaša og er ferlega stķllaus. 

Enginn sęmilegur skrifari vill varša uppvķs aš svona byrjendamistökum. Skemmdar fréttir bitna į neytendum. Ķ flestum atvinnugreinum eru skemmdir į vöru alvarlegt mįl.

Tillaga: Hįtķšarhöldin helgina fóru vķšast vel fram.

5.

„… męlist Joe Biden, fremsta forsetaframbjóšendaefni Demókrataflokksins, meš fjórtįn prósent hęrri stušning ķ könnuninni en sitjandi forseti ef gengiš yrši til forsetakosninga nśna.“

Frétt į visir.is. 

Athugasemd: Ungum og óreyndum blašamönnum finnst óskaplega gaman aš  skrifa enska ķslensku af žvķ aš kanar segja „sitting president“ žį veršur aš apa žetta eftir og tala um „sitjandi forseta“. Žetta er tómt bull žvķ ašeins einn forseti er ķ Bandarķkjunum. Hverjir skyldu nś vera forsetar sem ekki eru „sitjandi“. Ekki fyrrverandi forsetar. 

Furšulegast er žó aš hvergi ķ heimildinni, abcnews.com er talaš um „sitting president“.

Skošanakannanir um fylgi stjórnmįlamanna eša stjórnmįlaflokka er ekki kosning, žaš vita allir. Flestir gera sér grein fyrir aš skošanakönnun męlir fylgiš į einum tķma og hefur ekkert forspįrgildi žó draga megi įlyktanir af nišurstöšunni. Žar af leišir aš oršalagiš „ef gengiš yrši til forsetakosninga nśna“ er óžarfa taglhnżting viš mįlsgreinina.

Tillaga: … męlist Joe Biden, fremsta forsetaframbjóšendaefni Demókrataflokksins, meš fjórtįn prósent hęrri stušning ķ könnuninni en forsetinn.

6.

„Samkvęmt nżrri skżrslu Landsnets er hętta į žvķ aš į einhverjum tķmapunkti įriš 2022 verši framboš af raforku į Ķslandi ekki nęgilegt til aš svara eftirspurn.“

Frétt į blašsķšu 12 ķ Morgunblašinu 8. jślķ 2019.

Athugasemd: „Tķmapunktur“ er gagnslaust orš, bętir engu viš frįsögn né gerir hana nįkvęmari eša skżrari. „Point of time“ er sagt į ensku mįli.

Finni skrifarar til missis og tómleikatilfinningar vegna žess aš oršiš „tķmapunktur“ vanti mį rita eins og gert var hér įšur fyrr „einhvern tķmann į įrinu 2022“.

Tillaga: Samkvęmt nżrri skżrslu Landsnets er hętta į žvķ aš į įrinu 2022 verši framboš af raforku į Ķslandi ekki nęgilegt til aš svara eftirspurn.

7.

„Innilegar hamingjuóskir til žķn

Algeng kvešja į Facebook.

Athugasemd: Ķ afmęli, fermingu, śtskriftarveislu, giftingu eša įlķka fagnaši tökum viš ķ höndina į gestgjafanum og segjum: Til hamingju meš prófiš, įfangann eša hvaš svo sem veriš er aš halda upp į.

Enginn tekur ķ höndina į öšum og segir: Til hamingju til žķn meš afmęliš. (Hér mį skjóta žvķ inn ķ aš segja mį hönd og hendi: taka ķ höndina og taka ķ hendina).

Hamingjuósk er venjulega beint til įkvešins einstaklings. Algjör óžarfi er aš bęta „til žķn“ inn ķ hana. Hśn veršur ekkert skżrari eša hnitmišašri, bara kjįnaleg.

Ķ afmęlisbošum er oft sungiš „Hann į afmęli ķ dag …“. Į ensku er sungiš viš sama lag: „Happy birthday to you …“. Žar er „to you“ en „til žķn“ er ekki ķ ķslenska textanum. Įstęšurnar geta veriš margar en sś sem žyngst vegur er įbyggilega sś aš žannig tölum viš ekki į ķslensku.

Viš segjum:

Til hamingju meš afmęliš.

Enginn segir: „Til hamingju meš afmęliš til žķn.“

Ég óska žér til hamingju.

Enginn ętti aš segja: „Ég óska žér til hamingju til žķn.“

Sęll.

Enginn segir „sęll til žķn“ og er žó sęll įgęt kvešja. 

En hvaš er žį hamingja? Į malid.is segir:

Hamingja kv. “gęfa, heill, gifta; †verndarvęttur, heilladķs“; < *ham-(g)engja, af hamur og so. ganga, eiginl. “vęttur sem tekur į sig ham eša gervi, fylgja“; hugsanl. merkir hamur hér “fósturhimna, fylgja“, […] heillavętti (ķ fósturhimnu) sem fylgir e-m frį fęšingu; sbr. einnig nno. uhemje kv. ‘óhamingja’.

Eitthvaš óvišeigandi er aš segja til hamingju til žķn, engu skįrra en žegar afgreišslufólk ķ verslunum segir eigšu góšan dag (e. have a good day).

Tillaga: Innilegar hamingjuóskir.

 


Ašilar śt um allt, marktilraun ķ varnarmann og hįvašasamur hani

Oršlof og annaš

Grafgötur

Oršiš grafgötur er fleirtöluorš og merkir “djśpar, nišurgrafnar götur, nišurgrafnir stķgar“. Žaš er notaš ķ oršasamböndunum fara ekki ķ grafgötur um eitthvaš eša ganga ekki ķ grafgötur um eitthvaš sem merkja annars vegar aš “velkjast ekki ķ vafa um eitthvaš“ og hins vegar aš “leyna einhverju ekki, lįta afstöšu sķna skżrt ķ ljós“.

Žau žekkjast žegar į 18. öld samkvęmt Ritmįlsskrį Oršabókar Hįskólans. Jón G. Frišjónsson telur lķkinguna sótta til žess aš vegfarendur sjįst varla ef žeir fara um nišurgrafna stķga, žeir fara leynt (Mergur mįlsins 2006:266).

Hann vķsar ķ Ķslenskt orštakasafn Halldórs Halldórssonar frį 1991 (177) sem taldi aš meš oršasambandinu vęri įtt viš leit ķ djśpum stķgum, grafgötum. Bein merking vęri žvķ aš “leggja ekki ķ erfiša leit“. 

Vķsindavefurinn, Gušrśn Kvaran, prófessor.

Athugasemdir viš mįlfar ķ fjölmišlum

1.

„Pizzakešja skipti kjöti śt meš gręnmeti įn žess aš lįta vita af žvķ.“

Fyrirsögn į dv.is.     

Athugasemd: Pitsusalinn breytti um, hętti aš bjóša upp į kjöt į pitsur en setti ķ stašinn „kjöt“ sem framleitt er śr gręnmeti.

Allir sjį aš žetta oršalag gengur ekki:

Skipta kjöti śt meš gręnmeti.

Sé vilji fyrir žvķ aš nota oršalagiš skipta śt er ešlilegra aš ķ staš meš komi fyrir, hvort tveggja forsetningar.

Rétturinn gęti veriš kallašur umskiptingur en žaš er annaš mįl.

Tillaga: Pitsukešja skipti śt kjöti fyrir gręnmeti.

2.

„Bjarni töframašur hefur misst 20 kg į žremur mįnušum.“

Fyrirsögn į dv.is.     

Athugasemd: Ég man eftir žeim tķma aš fólk léttist. Nśoršiš missir žaš žyngd. Svo er oft sagt aš fólk grennist um svo og svo mörg kg.

Enn er žó talaš um aš fólk žyngist, ekkert hjįoršavęndi  ķ slķkum tilvikum. 

Tillaga: Pitzukešja hętt meš kjöt og setti ķ stašinn „gręnmetiskjöt“.

3.

„Ašilarn­ir sem hjólušu utan slóšar į Gręna­hryggi ķ Sveins­gili į frišlandi aš Fjalla­baki hafa bešist af­sök­un­ar į at­ferl­inu.“

Fyrirsögn į mbl.is.      

Athugasemd: Aldrei hef ég hitt ašila og žarf af leišandi heilsaš slķkum . Veit ekki einu sinni hvort ašili hafi handleggi eša śtlit eins og menn, ég į viš konur og karla, eša fólk.

Nś žarf aš breyta żmsum mįlshįttum og orštökum:

  • Blindur er bóklaus ašili.
  • Öl er annar ašili.
  • Ertu ašili eša mśs?
  • Vera ašili meš ašilum.
  • Sżna sinn innri ašila.
  • Žetta er óšs ašila ęši.
  • Sżna ašiladóm.

Og svo žarf aš breyta mörgum oršum. Leikašilar ķ boltaķžróttum, ökuašilar undir stżri, lögašili (žetta getur valdir vanda), sżsluašili, Félag blaša- og fréttaašila og svo framvegis.

Tillaga: Žeir sem hjólušu į Gręna­hryggi ķ Sveins­gili į frišlandi aš Fjalla­baki hafa bešist af­sök­un­ar į at­ferl­inu.

4.

„Patrick Pedersen įtti marktilraun ķ varnarmann.“

Frétt į visir.is.       

Athugasemd: Fótboltalżsingar eru stundum skondnar, sérstaklega žessar žegar blašamašur skrifar nišur žaš markveršasta ķ leiknum og skrifin birtast jafnóšum į vef fjölmišilsins. Mį vera aš stundum sé fljótaskrift į žessum fréttum žvķ brżnt er aš hafa hrašar hendur. Lķklegra er žó aš einhver tegund af blindu žjįi žann sem skrifar.

Hvaš sem öllum vangaveltum lķšur skilst ekki ofangreind tilvitnun. Samt er ég mikill įhugamašur um fótbolta. Žessi skilst ekki heldur enda sama skrautiš:

Ólafur Karl Finsen įtti marktilraun ķ varnarmann.

Og žegar žarna var komiš sögu var fyrri hįlfleik lokiš og mér öllum.

Tillaga: Engin tillaga.

5.

„Höfša mįl vegna hįvašasams hana.“

Fyrirsögn į visir.is.       

Athugasemd: Af hverju „hįvašasamur“ en ekki hįvęr? Hiš sķšara er styttra og einfaldara? Engu aš sķšur notar blašamašurinn lżsingaroršiš hįvęr annars stašar ķ fréttinni.

Sama frétt var į mbl.is og žar notaš oršiš hįvašasamur.

Tillaga: Höfša mįl vegna hįvęrs hana.

 


Hundar greinast meš iPhone og kyrkislöngur kyrkja til bana

Oršlof og annaš

Ein lög, tvenn lög

Rétt eins og lög: „formleg fyrirmęli löggjafans“ (ĶO), er fjįrlög: „löggjöf um tekjur og gjöld rķkis į tilteknu tķmabili“, ašeins til ķ fleirtölu. Žvķ er sagt: ein, tvenn, žrenn og fern fjįrlög - og ekki »bęši žessi fjįrlög« um tvenn fjįrlög heldur hvor tveggja žessara fjįrlaga.

Mįliš į blašsķšu 21 ķ Morgunblašinu 3. jślķ 2019.

Athugasemdir viš mįlfar ķ fjölmišlum

1.

„Ismaili var stödd ķ frķi viš Como-vatniš į Ķtal­ķu žar sem Gylfi Žór Sig­uršsson og Al­ex­andra Helga Ķvars­dótt­ir gengu mešal ann­ars ķ žaš heil­aga į dög­un­um.“

Frétt į mbl.is.     

Athugasemd: Žetta er dįlķtiš misvķsandi mįlsgrein vegna oršanna „mešal annars“. Er įtt viš aš hin nżgiftu hafi gengiš eitthvaš meira en ķ hjónaband eša er įtt viš aš viš vatniš, žar sé żmislegt annaš hęgt aš gera en aš ganga ķ hjónaband? 

Aš ganga ķ žaš heilaga merkir aš gifta sig. Af hverju er žaš ekki sagt berum oršum ķ fréttinni? Žaš fęri miklu betur į žvķ.

Hér er veriš aš gera giftingu nęr jafnhįtt undir höfši og hvarf ungrar konu. Como vatniš er afar stórt og langt, 146 ferkm, nęrri tvöfalt stęrra en Žingvallavatn. Viš vatniš er afar žéttbżlt. Ómögulegt aš gera Como vatniš aš einum staš, strendur žess eru grķšarlega langar.

Tillaga: Engin tillaga.

2.

„Grķšarlegt haglél kom ķbśum mexķkósku borgarinnar Guadalajara verulega ķ opna skjöldu ķ gęr.“

Frétt į visir.is.      

Athugasemd: Mikilvęgt er aš höfundur frétta skilji orštök sem hann notar. Į malid.is segir:

Oršasambandiš koma einhverjum ķ opna skjöldu merkir: koma einhverjum aš óvörum og er frekar neikvęšrar en jįkvęšrar merkingar.

Viš žetta mį bęta aš jafn ólķklegt er aš koma einhverjum verulega ķ opna skjöldu sem og lķtilshįttar ķ opna skjöldu. Hér gildir annaš hvort eša ...

Oftast er skįrra aš tala hreint śt en aš nota orštök sem kunna aš misskiljast eša blašamašurinn skilur ekki til fullnustu. Višbótin meš atviksoršinu „verulega“ hjįlpar lesandanum ekkert ķ žessu samhengi, frekar aš hśn rugli.

Tillaga: Grķšarlegt haglél kom ķbśum mexķkósku borgarinnar Guadalajara į óvart ķ gęr.

3.

„Hund­ar grein­ast meš iP­ho­ne.“

Fyrirsögn į mbl.is.      

Athugasemd: Vont er greinist hundur meš kvef, verra er hundinum aš greinast meš krabbamein en margir velta fyrir sér hvort iPhone sé sįrt fyrir hunda. 

Žetta óskżr fyrirsögn jafnvel žó sumir skilji hugsanlega samhengiš. Samkvęmt oršabókinni merkir sögnin greina aš finna śt, įkvarša eša skilgreina. Sjśkdómur er greindur ķ mannfólki og dżrum, žaš er fundiš śt er hvert meiniš sé.

Aftur į mót er lķklegra aš iPhone sķminn geti boriš kennsl į hunda, en um žaš skal ekki fullyrt hér né heldur um žörfina į slķku. Fréttin skilst ekki alveg.

Tillaga: iPhone ber kennsl į hunda.

4.

„Kyrkislöngur eru ekki eitrašar en žęr geta vafiš sér utan um brįš sķna og kyrkt til bana įšur en žęr gleypa hana ķ heilu lagi.“

Frétt į visir.is.        

Athugasemd: Mikiš vęri nś gott aš sį sem skrifa vondan texta geti fundiš til sömu óžęginda og žeir sem glepjast til aš lesa hann.

Hvaš merkir sögnin kyrkja? Samkvęmt oršabókinni er įtt viš aš drepa einhvern meš žvķ aš taka um hįlsinn og žrengja aš. Ofaukiš er aš segja aš  einhver sé kyrktur til bana. Žaš er eins og aš drepa mann til daušs.

Ķ upphafi fréttarinnar segir:

Kyrkislanga af tegundinni malayopython reticulatus gengur, eša öllu heldur skrķšur, nś laus um stręti Cambridge ķ Bretlandi.

Oršalagiš aš ganga laus er žekkt. Ómerkilegt er segja aš slanga skrķši laus. Misindismenn geta gengiš lausir, dżr eru annaš hvort laus eša ekki. Léleg fyndi žarna og gengur ekki upp. Kommusetningin ķ mįlsgreininni aš auki röng. Betra er aš orša žetta svona:

Kyrkislanga af tegundinni malayopython reticulatus er tżnd ķ borginni Cambridge ķ Bretlandi.

Lengst af ķ žessari stuttu frétt er talaš um kyrkislöngu. Ķ lokin er kyrkislangan oršin aš snįki og fyrir vikiš fer samhengiš śr skoršum. Vera kann aš kyrkislöngur teljist til snįka:

Kyrkislöngur eru ekki eitrašar en žęr geta vafiš sér utan um brįš sķna og kyrkt til bana įšur en žęr gleypa hana ķ heilu lagi. Snįkum eins og žeim sem hér į ķ hlut lķšur best ķ skógarumhverfi nįlęgt įm og stöšuvötnum. Žęr eiga aušvelt meš sund og žvķ ekki ólķklegt aš snįkurinn leiti į svęši žar sem ašstęšur til žess er aš finna. 

Žęr hverjar, kyrkislöngur en ekki snįkar? Sķšasta mįlsgreinin žarna er skrżtin: „žar sem ašstęšur til žess er aš finna.“ Hvar synda slöngur? Lķklega ķ vatni. Fleira mį gagnrżna ķ fréttinni. Og fyrir vikiš flokkast hśn sem skemmd.

Tillaga: Kyrkislöngur eru ekki eitrašar en žęr geta vafiš sér utan um brįš sķna og kyrkt og svo gleypa žęr hana ķ heilu lagi.

5.

„Žekking og įhugi almennings į vķni er sķfellt meiri aš sögn …“

Frétt į blašsķšu 6 ķ višskiptablaši Morgunblašsins 3.7.2019.       

Athugasemd: Lķklega į višmęlandinn viš aš žekking og įhugi almennings į vķni hafi vaxiš. Hér mį eflaust sleppa oršinu almenningur įn žess aš skilningur lesandans į ummęlunum skeršist.

Oršalagiš ķ tilvitnuninni er óešlilegt og stirt. Varla taka margir svona til orša. Blašamašurinn hlżtur aš geta gert betur.

Tillaga: Žekking og įhugi į vķni hefur vaxiš aš sögn …

6.

„Silfurflotinn litinn augum śr lofti“

Frétt į blašsķšu 10 ķ višskiptablaši Morgunblašsins 3.7.2019.       

Athugasemd: Stundum reyna blašamenn aš skrifa upphafinn og skįldlegan texta. Hér er fįtt skįldlegt en žeim mun meiri rembingur. Įstęšan er įn efa žolmyndin.

Aušvitaš er alžekkt aš lķta eitthvaš augum. Piltar lķta stślkur hżrum augum. Margir lķta eitthvaš alvarlegum augum. Ķ biblķunni segir: Lįt engan lķta smįum augum į ęsku žķna en ver fyrirmynd trśašra ķ orši og hegšun, ķ kęrleika, trś og hreinlķfi.

ķ fréttinni er vķsaš til kvęšis Matthķasar Jochumssonar, Hafķsinn. Er žaš vel til fundiš hjį blašamanninum.

Flestir žekkja fyrstu lķnuna:

Ertu kominn, landsins forni fjandi?

Matthķas kallar hafķsinn silfurflota sem er verulega fallegt orš og allir skilja.

Fęrri žekkja sķšasta erindiš sem er eins og raunar allt kvęšiš óskaplega fagurt:

Veikur mašur, hręšstu eigi, hlżddu,
hreyk žér eigi, žoldu, strķddu.
Žś ert strį, en stórt er Drottins vald.
Hel og fįr žér finnst į žķnum vegi;
fįvķs mašur, vittu, svo er eigi,
haltu fast ķ Herrans klęšafald!
Lįt svo geisa lögmįl fjörs og nauša,
lķfiš hvorki skilur žś né hel:
Trś žś: - upp śr djśpi dauša
Drottins rennur fagrahvel.

Tillaga: Silfurflotinn śr lofti.


Markmišiš er aš trufla daglegt lķf borgarbśa

Borgaryfirvöld meš eiga žaš aš žau eru sjįlfri sér samkvęm ķ barįttunni gegn feršum fólks į einkabķlum. Allt er gert til aš tefja og skemma fyrir fólki sem kżs aš nota einkabķlinn, fólki sem žarf aš nota hann, žeim sem aka um borgina ķ erindum fyrirtękja og stofnana.

Stefna meirihluta borgarstjórnar er eiginlega ekkert annaš en hryšjuverk gegn fólki. Meirihlutinn setur sig ekki bara skör hęrra heldur mörgum žrepum fyrir ofan almenning sem į ekki aš hafa hundsvit į umferšamįlum.

Almenningur er svo vitlaus aš hann kżs ekki aš nota strętó, hann vill einkabķlinn, og žvķ skal honum refsaš.

Markvisst er veriš aš leggja af śtskot fyrir strętó, hann skal stoppa fyrir faržega į mišri akbraut og tefja fyrir öšrum bķlum rétt eins og gerist ķ Borgartśni. Tilgangurinn: Tefja fyrir umferš.

Į gatnamótum Snorrabrautar og Sębrautar hefur beygjuakrein til austurs veriš aflögš sem og framvegis veršur ašeins ein beygjuakrein til vesturs ķ staš tveggja. Hver er tilgangurinn meš žessari vitleysu? Tilgangurinn: Tefja fyrir umferš.

Umferšaljós af Kalkofnsvegi inn į Tryggvagötu eru mun lengri en žörf er į. Svo er einnig um fjölmörg önnur umferšaljós ķ borginni. Tilgangurinn: Tefja fyrir umferš.

Ekkert er gert ķ aš endurnżja umferšaljós og taka upp snjalltękni til aš greiša fyrir umferš. Žess ķ staš er bķlum enn haldiš ķ biš į raušu ljósi mešan gręnt er į hlišargötu og enginn bķll sjįanlegur. Tilgangurinn: Tefja fyrir umferš.

Gangbrautir meš umferšarljósum eru vandamįl į Miklubraut og Hringbraut. Eftir aš eini göngumašurinn er löngu horfinn er enn rautt ljós į vaxandi bķlaumferš. Ekki flögrar aš borgaryfirvöldum aš byggja göngubrżr eša undirgöng. Tilgangurinn: Tefja fyrir umferš.

Nei, įstandiš er ómögulegt fyrir okkur göngufólk og ökumenn. Jį, viš erum hvort tveggja. Stundum göngum viš um borgina, stundum ökum viš. Borgin heldur aš viš séum annaš hvort göngufólk eša bķlafólk. Žvķlķk della. 

Markmišiš er aš trufla daglegt lķf borgarbśa ķ staš žess aš byggja upp og greiša fyrir umferš, allri umferš.

Borgaryfirvöld sjį allt ķ svart og hvķtu. Bķlaumferš er slęm, gangandi umferš er góš, strętó er best. Samt er allt ķ kaldakoli hjį borginni nema hjį borgarstjóranum og hégómlegu fólki sem finnst gaman aš vera ķ forsęti borgarstjórnar, stżra nefndum og lįta bera į sér ķ fjölmišlum. Frammistašan er hins vegar verri en orš fį lżst. 

Takiš eftir Višreisn ķ borgarstjórn og Pķrötum ķ vörn sinni fyrir Samfylkinguna og Vinstri gręna. Žetta eru kerfisflokkar ķ borgarstjórn en į Alžingi žykjast žeir vera róttękir.

Óįnęgja almennings vex dag frį degi.


mbl.is Fjölfarin beygjurein aflögš
Tilkynna um óvišeigandi tengingu viš frétt

Óskrįš mótorkrosshjól tętast um i nįttśrunni

MororkrossdekkFullyrša mį aš vélhjól séu oršnir miklir skašvaldar ķ ķslenskri nįttśru, meiri en flestir halda. Margt bendir til aš hópar manna į óskrįšum vélhjólum, svoköllušum mótorkrosshjól, aki um heišar og fjöll. Žeir fylgja annars vegar gömlum slóšum, trošningum, kindaslóšum eša fara beint af augum.

Mótorkrosshjól eru ętluš til ęfinga og keppni į lokušum brautum. Samkvęmt umferšalögum er  óheimilt aš aka žeim utan brauta nema žau beri hvķt skrįningarnśmer.

Hjólin eru į afar grófmynstrušum dekkjum, sem grķpa vel ķ allan jaršveg. Krafturinn er slķkur aš žau geta žeytt sandi og grjóti langar leišir.

Žeir sem iška akstur į mótorkrosshjólum hafa ašstöšu viš Bolöldu, austan Vķfilsfells, skammt frį Litlu kaffistofunni. Žar hafa veriš śtbśnar ęfinga- og keppnisbrautir. Žęr duga žeim ekki.

Eftir žvķ sem ökužórum į mótorkrosshjólum eykst kjarkur fara žeir vķšar. Um leiš og einn hefur bśiš til slóš žora ašrir aš koma į eftir og svo eykst umferšin. Nś žykir sjįlfsagt aš aka inn ķ Jósefsdal og spóla žar sem vķšast. Į loftmyndum į aušveldlega greina slóšir upp į Žórishamar, um Draugahlķšar, milli Saušdalahnśka, vestur fyrir Vķfilsfell, sušur meš Blįfjöllum. Hjólaslóšir eru einnig frį Bolöldu śt aš Lyklafelli og vestan undir Hengli.0J2B8570

Um helgina gekk ég į Geitafell, sem er viš Žrengslaveg. Žar mętti ég tveimur hópum į mótorkrosshjólum, samtals įtta manns. Ekkert hjól į nśmerum.

Af hjólförunum mį rįša aš žeir hafi komiš af vegaslóša sem liggur austan Meitilsfjalla. Leiš žeirra lį žašan yfir Žrengslaveg, og žį rakleišis upp į Sandfell, nišur hinum megin, og žašan eftir gömlum veg og sķšan noršur  viš Geitafell og įleišis upp į Heišina hįu. Óljóst er hvert žeir fóru žašan.

0J2B8613Engir vegir eša slóšar eru į žarna heldur er ekiš eftir gömlum kindagötum mešfram saušfjįrveikigiršingu. Vķst er aš svona liš er ekki ķ klukkutķma feršalagi. Žeir feršast meš bakpoka og ķ honum er įbyggilega gott nesti og drykkir.

Į sunnudaginn gekk ég aftur į Geitafell žvķ ég hafši lent ķ žoku į fjallinu į laugardeginum. Ég lagši bķlnum viš Sandfell og er ég kom aš honum aš göngu lokinni drógu mig uppi tveir mótorkrossarar. Žeir komu frį Heišinni hįu, öndvert viš hópanna deginum įšur. Leiš žeirra lį yfir Žrengslaveg og upp meš Litla-Meitli. Skamm fyrir ofan, viš Syšri Eldborg, er aragrśi gamalla slóša sem uršu til įšur en landsmenn įttušu sig į žvķ aš akstur utan vega vęri ķ ešli sķnu glępur.

Nś er utanvegaakstur brot į umferšalögum. Einnig akstur óskrįšra mótorhjóla utan afmarkašra svęša. Engu aš sķšur er ekiš į žessum hjólum um Heišmörk.

0J2B8618Išulega sjįst óskrįš mótorkrosshjól aka į malarvegi mešfram Sušurlandsveginum og aš Bolöldu. 

Myndir

Efsta myndin er af mótorkrossdekki. Grófmynstraš, hrikalegur skašvaldur ķ nįttśru landsins.

Önnur myndin er af knapa į hjóli sķnu į örmjórri kindagötu viš saušfjįrveikigiršingu.

Žrišja myndin er af fimm manna hóp į žeysireiš eftir gömlum vegaslóša. Skammt frį endar hann og žį óku hópurinn eftir kindagöntum skamma hrķš og svo upp į heiši.

0J2B8871Fjórša myndin sżnir hvernig ökužórarnir sveigja frį veginum žar sem hann er illfęr. Skiptir engu žó žį sé ekiš į gróšri.

Fimmta myndin sżnir slóšina eftir vélhjólališiš upp Sandfell.

Į sjöttu myndinni sjįst mótorkrossknaparnir į sunnudeginum hverfa upp veginn undir Litla-Meitli.

Sķšasta myndin fannst į vefnum og sżnir mann į mótorkrosshjóli sķnu stilla sér hetjulega upp ķ śtspólušu moldarflagi ķ Jósefsdal. Seint gęr žarna upp.

 

0J2B8867

 

 

 

 

 

 

 

Ķ jóseflsdal

 

 


Misjafnir hlutir, eiga frįbęrt mót, umbśšir į hausnum og sitjandi Trump

Oršlof og annaš

Skipta um hest ķ mišri į

[Merkir] breyta afstöšu sinni til einhvers eftir aš žaš er hafiš (įn žess aš įstęša sé til) […]

Oršatiltękiš er kunnugt śr nśtķmamįli. Lķkingin vķsar til žess  žegar fariš er rķšandi yfir vatnsfall en eftir aš lagt er af staš er óskynsamlegt aš skipta um reišskjóta. [e. change hroses in midstream].

Mergur mįlsins eftir Jón G. Frišjónsson.

Athugasemdir viš mįlfar ķ fjölmišlum

1.

„Lišin tólf sem leika ķ śrvalsdeild karla ķ knattspyrnu, Pepsi Max- deildinni, ętla sér misjafna hluti ķ lengsta sumarglugganum …“

Frétt blašsķšu 44 ķ Morgunblašinu 29.1.2019.     

Athugasemd: Ekki er žetta gott oršalag. Ętla žau sér eitthvaš misjafnt eša er stefna félaganna ólķk? Félögin ętla sér ekki „misjafna hluti“, žetta er bara hnoš, illskiljanlegt ķ žokkabót. Ętlar Valur sér misjafnari hluti en Fylkir? Og hvaša hluti er veriš aš tala um, varla leikmenn?

Sé hugsun blašamannsins sś aš félögin hafi ólķka stefnu ķ leikmannakaupum žį ętti hann aš segja žaš į einfaldan hįtt. Upphafinn texti er oftast rembingur, slęmur og illskiljanlegur.

Svona er mįlsgreinin ķ heild sinni:

Lišin tólf sem leika ķ śrvalsdeild karla ķ knattspyrnu, Pepsi Max- deildinni, ętla sér misjafna hluti ķ lengsta sumarglugganum til žessa en žau eiga žaš žó öll sameiginlegt aš ef eitthvaš spennandi dettur inn į borš til žeirra, verši žaš skošaš af fullri alvöru.

Žetta er langloka, flókin og illskiljanleg. Hvaš er til dęmis „sumargluggi“ og hvers vegna er hann langur? Ķ kirkjum žekkjast til dęmis langir gluggar. Er algengt aš eitthvaš „detti inn į borš“ fótboltafélaga? Hvaša borš? Falla leikmenn į boršiš?

Stašreyndin er žessi, ķ jślķ mega leikmenn skipta um félag, nįi žeir og félögin samningi um slķkt. Žetta hefur veriš kallašur „gluggi“, „félagaskiptagluggi“ og annaš įlķka. Įstęšan er sś aš tķmabil félagaskipta hefur hingaš til veriš frekar stutt. Lįtum vera aš félagaskiptin séu kölluš „gluggi“ en žaš gengur ekki nema skżring fylgi. Veit ekki hvort til er „vetrargluggi“.

Sumir ķžróttablašamenn eru žekktir fyrir yfirburšažekkingu į ķžróttum en eru žvķ mišur lakari ķ skrifum og ķslensku mįli. 

Tillaga: Lišin ķ śrvalsdeild karla ķ fótbolta hafa ekki sömu stefnu um leikmannakaup ķ „sumarglugganum“ …

2.

„Eftirtektarsamir nįgrannar vöktu ķbśa ķ brennandi hśsi.“

Fyrirsögn į visir.is.    

Athugasemd: Ekki er rangt aš orša žetta svona. Hins vegar eru til fleiri orš sem nota mį ķ stašinn fyrir langa, samsetta oršiš eftirtektarsamur. Eitt af žeim er lżsingaroršiš vökull en samkvęmt oršabókin merkir bókstaflega žann sem vakir lengi, žann sem er athugull eša įhugasamur.

Munum aš notkun žessara orša veltur į samhenginu. Ķ žessu tilviki er lķka hęgt aš nota oršiš athugull

Tillaga: Vökulir nįgrannar vöktu ķbśa ķ brennandi hśsi.

3.

„Fjölskylda greiddi 1,3 milljónir fyrir ķbśš sem reyndist ekki vera til stašar.“

Fyrirsögn į visir.is.    

Athugasemd: Óvanir skrifarar žekkjast śr. Žeir skrifa „um aš ręša“, „vera til stašar“ og annaš įlķka sem gerir lķtiš fyrir frįsögnina en eyšileggur stķlinn.

Žarna er sķšasta oršinu algjörlega ofaukiš.

Tillaga: Fjölskylda greiddi 1,3 milljónir fyrir ķbśš sem reyndist ekki vera til.

4.

„Knatt­spyrnu­kon­an Meg­an Rap­in­oe hef­ur held­ur bet­ur veriš ķ umręšunni žessa dag­anna en hśn er aš eiga frį­bęrt heims­meist­ara­mót fyr­ir Banda­rķk­in ķ Frakklandi žessa dag­anna.“

Frétt į mbl.is.      

Athugasemd: Mįlsgreinin er ómerkilegt hnoš. Leirburšurinn „hśn er aš eiga“ er furšuleg framlenging į einföldu oršalagi, hśn į. Ķ žessu tilviki stendur fóboltakonan sig afburša vel og žvķ bara óskiljanleg fķkn ķ nafnorš aš segja aš hśn „eigi gott mót“.

Svona leirskrif eru ótrślega algeng og bendir til aš blašamašurinn hafi ekki śr miklum oršaforša aš moša. Eru engir į fjölmišlum sem segja nżlišunum til eša skiptir mįlfar engu mįli?

Sķšar ķ fréttinni segir.

… en rķkj­andi heims­meist­ar­arn­ir eru žar meš komn­ir ķ undanśr­slit.

Liš sem er heimsmeistari er einfaldlega heimsmeistari, óžarfi aš taka žaš fram aš žaš sé rķkjandi. Hverju bętir oršiš „rķkjandi“ viš frįsögnina? Engu.

Tillaga: Bandarķska knatt­spyrnu­kon­an Meg­an Rap­in­oe hef­ur held­ur bet­ur veriš ķ umręšunni žessa dag­anna. Hśn hefur stašiš sig frį­bęrlega į heims­meist­ara­mótinu ķ Frakklandi.

5.

„Jón Gušni birti myndir af žvķ į Facebook-sķšu sķna žar sem mį sjį hann meš umbśšir į hausnum eftir višskipti viš Hörš.“

Frétt į dv.is.     

Athugasemd: Žetta er illa skrifaš, hugsunarlaust. Hafi blašamašurinn lesiš fréttina yfir bendir flest til aš hann sé slakur ķ skrifum.

„myndir af žvķ … žar sem mį sjį“.

Ekkert samhengi er ķ žessu.

Var mašurinn meš umbśšir ofan į hausnum eša var bundiš um höfuš hans?

Er kappleikur tveggja liša višskipti eša ķ višureign?

Margir blašamenn hafa hvorki nęgan oršaforša né skilning į mįlinu til aš gera skrifaš ešlilegan texta. Žar aš auki er fljótfęrnin mikil. Afleišingin er stórskemmd frétt.

Stuttu sķšar var fréttinni breytt og oršalagiš um „višskiptin“ žurrkaš śr. Hśn byrjar nśna svona:

Žaš fór fram Ķslendingaslagur į dögunum en liš Krasnodar og CSKA Moskva įttust žį viš ķ Austurrķki.

Žetta er ljótt aš sjį, endemis vitleysa.

Hvaš er žetta „žaš“ sem fréttin byrjar į? Jś, persónufornafniš. Setningar sem byrja į „žaš“ flokkast oft sem leppur žvķ hann er gjörsamlega merkingarsnaušurHann er algengur ķ barnamįli og ķ talmįli fulloršinna og er fįtt śt į žaš aš setja. Ķ ritmįli er hann afar hvimleišur. Žar kallast persónufornafniš aukafrumlag sem flestir reyna aš foršast. Afar žroskandi er aš skrifa sig framhjį leppnum.

Tillaga: Jón Gušni birti myndir af sér meš umbśšir um höfušiš eftir višureignina viš Hörš.

6.

„Sykurskatturinn er milli tannanna į hjį fólki.“

Frétt kl. 12 ķ fréttum Bylgjunnar 30.6.2019.    

Athugasemd: Fréttamašurinn į lķklega viš aš mikil umręša sé um sykurskattinn. Hann skilur žó ekki oršasambandiš aš vera į milli tannanna. Žaš žżšir ekki umręša heldur er beinlķnis veriš aš baktala žann sem fyrir veršur. Sykurskatturinn er hér ekki baktalašur og žar af leišandi į oršalagiš ekki viš.

Blaša- og fréttamenn freistast of oft til aš nota mįlshętti, orštök og oršatiltęki sem žeir skilja ekki. Sérstaklega į žetta viš um ungt fólk sem hefur lķtiš stundaš bóklestur og žar af leišandi ekki byggt upp oršaforša eša ķtarlegan skilning į mįlinu. Fyrir alla er öruggast er aš skrifa einfalt mįl, foršast orštök og oršatiltęki.

Tillaga: Fólk ręšir mikiš um sykurskattinn.

7.

„Donald Trump var ķ dag fyrsti sitjandi forseti Bandarķkjanna sem fer til Noršur-Kóreu.“

Frétt ķ hįdegisfréttum Rķkisśtvarpsins og einnig ķ kvöldfréttum sjónvarps 30.6.2019.   

Athugasemd: Samkvęmt žessi mun Trump hafa setiš ķ hjólastól eša į žrķhjóli (vešja į žaš sķšarnefnda) og einhver żtt honum yfir landamęrin.

Nei, varla. Hér er veriš aš rugla meš oršiš „sitjandi“, rétt eins og bullaš er meš „rķkjandi“. Hiš fyrrnefnda er stundum haft um kjörna rįšamenn, forseti er sagšur „sitjandi“ jafnvel žó hann standi eša liggi śt af. Hiš sķšarnefnda er tķšum misnotaš ķ ķžróttafréttum, heimsmeistarar eša landsmeistarar eru oft sagšir „rķkjandi“ sem er skiljanlega gagnslaus višbót.

Sé Trump fyrsti bandarķski forsetinn sem fer yfir til Noršur-Kóreu žarf ekkert aš tķunda žaš frekar. Višbótin „sitjandi“ bętir engu viš skilning hlustandans. Öšru mįli gildi ef Clinton eša Bush hefšu fariš til Noršur-Kóreu. Žį vęri viš hęfi aš geta žess aš žeir séu fyrrverandi forsetar, ef svo ólķklega vildi til aš einhver vissi žaš ekki.

Tillaga: Donald Trump var ķ dag fyrsti bandarķski forsetinn sem fer til Noršur-Kóreu.


Skemmdir framdar, atvik, atvik, atvik og aukning ķ mętingu

Oršlof og annaš

Norsk örnefni į Ķslandi

Heršubreiš į Mżvatnsöręfum er tališ eitt fegursta fjall į Ķslandi og var fjalliš kjöriš žjóšarfjall Ķslendinga įriš 2002, į alžjóšlegu įri fjallsins. Heršubreišar eru raunar tvęr į Ķslandi, fjalladrottningin į Mżvatnsöręfum 1682 m į hęš, og Heršubreiš viš Eldgjį, 812 m, sunnan Skuggafjallakvķslar og Ófęrufoss ķ Skuggafjallagjį. 

Fjalliš Herdabreida er einnig aš finna viš noršanveršan Haršangursfjörš į Höršalandi, žašan sem einna flestir landnįmsmenn viršast hafa komiš, og eru nokkur lķkindi meš fjöllunum žótt fjalladrottningin sé mun tignarlegri.

Norsk örnefni į Ķslandi og torręš örnefni ķ Eyjafirši.

Athugasemdir viš mįlfar ķ fjölmišlum

1.

„Hann segir žó aš sem betur fer hafi grafan ķ gęr ekki framiš neinar skemmdir į landsvęšinu heldur ašeins lagaš hluta vegarins.“

Frétt į frettabladid.is.      

Athugasemd: Hér er skrżtilega frį sagt. Til aš lesendur įtti sig į žessu er tilvališ aš setja skófla ķ staš gröfu. Žį yrši mįlsgreinin svona:

Hann segir žó aš sem betur fer hafi skóflan ķ gęr ekki framiš neinar skemmdir į landsvęšinu heldur ašeins lagaš hluta vegarins.

Grafa skemmir ekkert frekar en skófla, hrķfa, hamar eša önnur verkfęri. Veldur hver į heldur, segir mįlshįtturinn. Fólk stjórnar verkfęrum og getur byggt upp eša valdiš skemmdum.

Svo er žaš hitt, aš „fremja skemmdir“. Sagnir eru į stöšugu undanhaldi ķ fréttum og flóttann rekur nefnifallsdraugurinn. Af hverju mį ekki segja aš stjórnandi gröfunnar hafi ekkert skemmt? Er žaš ekki einfaldara, skiljanlegra og rökréttara?

Tillaga: Hann segir žó aš sem betur fer hafi stjórnandi gröfunnar ekki skemmt neitt ķ gęr heldur lagaš hluta vegarins.

2.

„Kallaš var į björg­un­ar­sveit­ir og sjśkra­flutn­inga­menn um hįlf­sjöleytiš ķ kvöld vegna slasašs ein­stak­lings ķ Finnafirši.“

Frétt į mbl.is.       

Athugasemd: Einstaklingurinn sem slasašist er įn efa mašur. Karlar og konur eru menn. Ķ fréttinni kemur fram aš sį slasaši er feršamašur. Lķklega kynlaus …

Ķ fréttinni segir lķka:

Aš sögn Davķšs Mįs Bjarna­son­ar hjį Slysa­varn­ar­fé­lag­inu Lands­björg eru višbragšsašilar nż­komn­ir į vett­vang en bera žurfti hinn slasaša ein­hverja vega­lengd aš sjśkra­bķl.

Enginn veit hvaš višbragšsašili er. Samkvęmt fréttinni eru žaš ekki björgunarsveitarmenn. Hugsanlega slökkvilišiš, fólk af nęstu bęjum, vegfarendur. Af hverju eru blašamenn ekki nįkvęmari en žetta ķ skrifum sķnum?

Žessi frammistaša blašamannsins er eins og aš kalla seljendur fķkniefna söluašila, sem er įn efa réttnefni. Eša innflytjendur umbošsašila. Eša akandi, gangandi, hjólandi, hlaupandi skokkandi fólk umferšarašila. Žį getur frétt veriš svona:

Söluašilar umbošsašila falbušu vöru sķna mešal umferšarašila.

Žetta heitir aš vera nįkvęmur fréttaašili fjölmišlaašilarekstri. Eša hitt žó heldur.

Loks veršur aš nefna aš sį slasaši var borinn „einhverja“ vegalengd. Mį vera aš žaš sé ekki rangt en skżrara hefši veriš aš segja aš bera hafi žurft manninn nokkra vegalengd.

Tillaga: Kallaš var į björg­un­ar­sveit­ir og sjśkra­flutn­inga­menn um hįlf­sjöleytiš ķ kvöld vegna slasašs manns ķ Finnafirši.

3.

„Skrįšum atvikum į Landspķtala hefur fjölgaš um 7,6% į milli įra į sama tķma og alvarlegum atvikum hefur fękkaš śr sjö atvikum ķ žrjś.“

Frétt blašsķšu 28 ķ Morgunblašinu 27.6.2019.       

Athugasemd: Hér er allt ķ atvikum, žrjś slķk ķ einni mįlsgrein sem er tveimur of mikiš. Žetta kallast tugga, tuš, jórtur eša nįstaša og er óžęgilega algeng hjį blašamönnum sem og öšru textageršarfólki. 

Nįstaša er ljót, eyšileggur stķl og skemmir fyrir lesendum. Vandinn er sį aš margir skrifarar gera sér ekki grein fyrir nįstöšu en žeir sem žaš gera foršast hana eins og heitan eldinn. Lausnin er aš skrifa sig framhjį henni og žaš er holl ašferš og bętir skrifin margfalt.

Svo er žaš hitt. Atvik er nafnorš ķ hvorugkyni og merkir atburšur, eitthvaš sem gerist. Ķ ofangreindri tilvitnun er atvik notaš sem neikvęšur atburšur sem er rangt: „Skrįšum atvikum …“ Merkingin er mistök, óhöpp eša annaš sem veldur skaša og kemur oršalagiš frį Landspķtalanum.

Žetta er svona įlķka eins og aš kalla umferšarslys atvik. Tilbśiš dęmi:

Umferšaratvik varš į Selfossi žegar ekiš var į gangandi mann og hann slasašist.

Feršaatvik varš ķ Esju er mašur snéri sig į fęti.

Žetta gengur ekki. Viš getum ekki leyft okkur aš breyta tungumįlinu einhliša. Ķ svona umręšu veršur aš gera greinarmun į slęmum eša neikvęšum atvikum frį öllum öšrum atvikum sem vissulega geta veriš bęši hlutlaus og jafnvel įnęgjuleg.

Į malid.is segir:

atvik nafnorš hvorugkyn, eitthvaš sem gerist, atburšur

atvikiš įtti sér staš um mišja nótt

žau rifjušu upp mörg spaugileg atvik śr feršalaginu

<sjśklingnum lķšur> eftir atvikum

honum lķšur vel mišaš ešli veikindanna

Atvik er gott og gilt orš en eins og fram kemur hér fyrir ofan žarf aš skżra atvikiš į einhvern hįtt. Žaš mį ekki merkja eitthvaš slęmt eins og spķtalinn gefur sér.

Tillaga: Neikvęšum atvikum skrįšum į Landspķtala hefur fjölgaš um 7,6% į milli įra. Um leiš hefur žeim alvarlegu fękkaš śr sjö ķ žrjś.

3.

„Žaš var įkvešiš aš loka vega­slóšanum aš Saušleysu­vatni ķ frišland­inu aš Fjalla­baki.“

Frétt į mbl.is.     

Athugasemd: Slóši er nafnorš ķ karlkyni og vegaslóši einnig og er hvort tveggja haft um lélega vegi eša vegatrošninga. Oršinu mį ekki rugla saman viš kvenkynsnafnoršiš slóš og merkir spor eša för.

Ég hefši hins vegar oršaš žetta dįlķtiš į annan veg, sjį tillöguna hér fyrir nešan.

Tillaga: Įkvešiš hefur veriš aš loka vega­slóšanum aš Saušleysu­vatni ķ frišlandinu aš Fjalla­baki.

4.

„… aukning er ķ mętingu į völlinn. “

Frétt į mbl.is.     

Athugasemd: Sagt er aš įhorfendum hafi fjölgaš į fótboltaleikjum og er žaš vel enda er ķžróttin heillandi. Hins vegar er žaš tóm della aš segja aš „aukning hafi oršiš ķ mętingu į völlinn“. 

Hér hefur nafnoršasżkin heltekiš blašamanninn sem kann ekki aš koma oršum aš svo sjįlfsagšri stašreynd aš įhorfendur hafi fjölgaš. Hvernig skyldi hann hafa oršaš žaš ef įhorfendum hafi fękkaš? … minnkun er ķ mętingu į völlinn“?

Margt fleira er gagnrżnisvert viš fréttina. Ķ henni er meiri įhersla į orš en efni. Svona byrjar fréttin:

Pepsi Max-deild karla er aš nį fyrri styrk, eftir mögur įr ķ efstu deild karla, er varšar gęši innan vallar og mętingu, er deildin aftur ķ sókn. 

Ķ tilvitnuninni er fullyrt aš Pepsi Max-deild karla sé ķ efstu deild karla sem er bull žvķ efsta deild hefur fyrrnefnda nafniš. Og svo žetta: „… er varšar gęši innan vallar og mętingu“. Žetta er bara oršahnoš, leirburšur.

Stundum er žaš ekki gott fyrir félögin og leikmenn sem hefur veriš fariš silkihönskum ķ mörg įr …

Hvaš er žaš „sem hefur veriš fariš silkihönskum“ ķ mörg įr. Žetta er ófullgerš mįlsgrein, gjörsamlega óskiljanleg žvķ blašamašurinn kastar til höndunum og enginn les yfir.

Žaš er aš hjįlpa Pepsi Max-deild karla mikiš hversu stór nöfn spila nś ķ deildinni …

Sem kunnugt er leikur fólk fótbolta, ekki nöfn. Žetta er afar kjįnalegt oršalag en įtt er viš aš žekktir landslišsmenn séu komnir frį śtlöndum og leiki nś meš ķslenskum lišum. Af hverju segir blašamašurinn: „Žaš er aš hjįlpa ...“ en ekki žaš hjįlpar.

… óvęnt śrslit śti um allt. 

Blašamašurinn er ekki barn aš segja frį fótboltaleikjum heldur fulloršinn mašur. Žį kröfu veršur aš gera til blašamanna aš žeir kunni aš orša hugsun sķna. Hann gęti sagt aš oft hafi śtslit leikja veriš óvęnt.

Ótrślegar endurkomur hafa sést og žegar fólk mętir į völlinn er erfitt aš lesa ķ śrslitin įšur en flautaš er til leiks.

Hvaš eru endurkomur? Hvaš eru endurkomur sem sjįst? Eru til endurkomur sem ekki sjįst? Hafa śrslit leikja nokkurn tķmann veriš fyrirsjįanleg? 

Svona skrif eru tóm endaleysa og žeim fylgir aš ķslenskt mįl, stķll og framsetning skipti ekki mįli. Stašreyndin er samt sś aš skemmdar fréttir hafa įhrif į lesendur, sérstaklega žį yngri žvķ bošskapurinn er sį aš allt sé leyfilegt. 

Hvernig vęri nś fótboltinn ef ekki vęru reglur sem fara žarf eftir?

Tillaga: … įhorfendum į fótboltaleikjum fjölgar.


Pśkk, samkomulag viš sjįlfan sig og brot reisna

Oršlof og annaš

Tunga um tönn eša höfuš

Einhverjum vefst tunga um tönn, einhverjum veršur ógreitt um svör, veršur svarafįtt […] Oršatiltękiš er kunnugt frį fyrri hluta 19. aldar: 

Honum mį sjįlfum ekki vefjast tuga um tennur. 

Sennilega er aš fyrirmyndin sé hiš forna oršatiltęki einhverjum vefst tunga um höfuš, žaš er tungan (lausmęlgi) veršur einhverjum aš bana.

Mergur mįlsins, Jón G. Frišjónsson, blašsķša 661 (hér örlķtiš breytt).

Mannsins tunga veršur honum oft aš falli (Sķraksbók 5, 15, Gamla testamentiš)) […] 

Svipašan bošskap er vķša aš finna ķ fornu mįli, til dęmis Hįvamįlum: tunga er höfuš bani, sbr. Einnig Njįls sögu: 

gęti hann, aš honum vefjist eigi tungan um höfuš 

ķ merkingunni verši honum aš bana.

Tunga er hér tįkn žess sem talaš er, orša eša ummęla manns, og hugsunin er sś aš orš manna geti orši žeim aš falli eša bana. Ekki er lķklegt aš oršskvišurinn eigi rętur sķnar ķ Sķraksbók, gegn žvķ męla fornmįlsdęmin, en svipaša hugsun er aš finna ķ Matteusargušspjalli: 

Af oršum žķnum skaltu réttlįtur verša, og af oršum žķnum muntu meiddur verša 

[…] sbr. einnig: 

Gęt žś vandlega tungu žinnar žvķ aš žaš er virkta rįš fyrir žvķ aš tunga žķn mį sęma žig og tunga žķn mį dęma žig.

Rętur mįlsins, Jón G. Frišjónsson, blašsķšu 325 (hér örlķtiš breytt).

Athugasemdir viš mįlfar ķ fjölmišlum

1.

„Finnur hefur vissulega gert mistök eins og ungra varnarmanna er von og vķsa en …“

Frétt į į blašsķšu 10 ķ „sporti“ Fréttablašsins 25.6.2019.      

Athugasemd: Meš žvķ aš segja einhver geri eins og hans er eša var von og vķsa er įtt viš aš ašrir eigi vķsa von frį honum. Oršalagiš er jįkvętt, žvert į merkinguna ķ fréttinni. 

Ķ bókinni Mergur mįlsins segir orštakiš:

… žess er aš vęnta aš einhver geri eitthvaš (jįkvętt) aš venju. […] Vķsa viršist merkja “venja“, samanber svo sem vķsa og vani hefur veriš til […]

Engin vonar aš ungir varnarmenn geri mistök en žeir eiga žaš hins vegar til ekki sķšur en ašrir leikmenn. Hér er von lykiloršiš.

Um annan leikmann segir ķ sömu grein:

Bjarki Steinn var einn mest ógnandi leikmašur Skagališsins …

Hér hefši veriš einfaldara aš segja

Bjarki Steinn ógnaši mótherjum sķnum meir en ašrir leikmenn Skagališsins …

Betur fęri hins vegar į žvķ aš segja aš leikmašurinn hafi sókndjarfur og erfšur fyrir andstęšinga lišsins en aš hann hafi veriš ógnandi. Hér er oršiš ekki gegnsętt. Ég man til dęmis eftir leikmanni sem var svo mikill tuddi aš sumir fengu margir sįr og marbletti eftir fótboltaleik gegn honum. Er ekki slķkur leikamašur ógnandi?

Um annan leikmann segir ķ grein Fréttablašsins aš hann hafi veriš „rulluspilari“. Skilur einhver žaš orš? Ennfremur segir svo:

Hann hefur svo brotiš sér leiš inn ķ byrjunarlišiš …

Žetta er ekki rangt oršalag en óvenjulegt. Engu lķkar en hann hafi komist ķ lišiš į ólöglegan hįtt eša meš frekju. Skįrra vęri aš segja aš hann hafi komist ķ byrjunarlišiš vegna góšrar frammistöšu sinnar.

Um annan segir: 

Žį hefur hann lagt žrjś mörk ķ pśkkiš hjį Fylkislišinu“

Um nafnoršiš pśkk segir į malid.is:

pśkk h. (19. öld) ‘sérstakt spil’. To. śr d. puk […]

Sem sagt, tökuorš śr dönsku en hefur lifaš hér frį į 19. öld žrįtt fyrir aš fįir žekki spiliš nśoršiš. Hefši ekki veriš einfaldara aš orša žetta į žann veg aš leikmašurinn hafi skoraš žrjś mörk fyrir liši. Punktur.

Tillaga: Finnur hefur vissulega gert mistök sem ekki er óalgengt hjį ungum varnarmönnum, en …

2.

„„Ég gerši sam­komu­lag viš sjįlf­an mig; ég ętla aš tolla ķ tķu tķma. Ég ętla ekki aš gef­ast upp.““

Frétt į mbl.is.      

Athugasemd: Ešli mįls vegna er ekki hęgt „aš gera samkomulag viš sjįlfan sig“. Minnst tvo žarf til aš gera samkomulag. Auvšitaš geršist ekkert annaš en aš mašurinn įkvaš aš gera žetta. Einfaldara er žaš nś ekki.

Svona kjįnatal er lķkt žvķ sem oft sést ķ fjölmišlum: „aš standa meš sjįlfum sér“. Žaš er gjörsamlega śtilokaš vegna žess aš hver mašur stendur einn, enginn einn er tveir. 

Svo er žaš annaš mįl aš flestir geta aušveldlega fariš hjį sér ...

Tillaga: „Ég įkvaš aš tolla ķ tķu tķma. Ég ętla ekki aš gef­ast upp.“

3.

„Alls eiga 21 borg į Indlandi žaš į hęttu aš missa allt grunnvatn fyrir 2020 …“

Frétt į dv.is.       

Athugasemd: Žetta er įbyggilega fljótfęrnisvilla en mjög slęmt aš lįta hana birtast. 

Einn ķ tölunni tuttugu og einn er aušsjįanlega eintöluorš og žvķ į tuttugu og ein borg ķ vanda. Hęrri tala en einn er ķ fleirtölu. Vęru borgirnar tuttugu og tvęr eša fleiri eiga (ęttu) žęr ķ sama vanda.

Fjölmišlar mega ekki birta villur. Til žess eru villuleitarforrit ķ tölvum blašamanna. Žęr eru žó heimskar sem žżšir aš blašmenn verša aš lesa fréttir sķna yfir fyrir birtingu. Tölvuforrit eru samt varsöm, engin gerši athugasemd gera žótt žarna stęši „Tuttugu og tvęr borg …“ eša įlķka rétt skrifaš bull.

Betur fer į žvķ aš skrifa tölur meš bókstöfum en tölustöfum, aš minnsta kosti lįgar tölur.

Stafsetninga- og mįlfarsvillur ķ fjölmišlum er grafalvarlegt mįl, svipaš og skemmdur matur. Hvort tveggja hefur afar slęmar afleišingar.

Tillaga: Alls į tuttugu og ein borg į Indlandi žaš į hęttu aš missa allt grunnvatn fyrir įriš 2020 …

4.

„… fyrir meirihįttar skattalagabrot vegna reksturs feršaskrifstofufyrirtękisins Ęvintżrareisna.“

Frétt į visir.is.      

Athugasemd: Hér er nafniš Ęvintżrareisur rangt fallbeygt, raunar vitlaust skrifaš žvķ „reisna“ er ekki til ķ neinu eignarfalli nafnoršsins.

Reisn er nafnorš ķ kvenkyni og er eintöluorš, er ekki til ķ fleirtölu.

Oršiš reisur er fallbeygt svona ķ fleirtölu: reisur, reisur, reisum, reisa. Oršiš er tökuorš śr dönsku, sama og rejse, feršast. Ekki verra fyrir žaš en er nśoršiš afar lķtiš notaš ķ ķslensku.

Sama beygingarvilla er ķ frétt hjį mbl.is.  Ég fletti žvķ upp dómnum hjį Hérašsdómi Reykjaness og komst aš žvķ aš hin ranga fallbeyging er ekki ķ honum. 

Žegar ég er ķ vafa um fallbeygingu orša leita ég į malid.is og žar fęst alltaf svar į vef sem nefnist Beygingarlżsing ķslensks nśtķmamįls. Inn į žennan vef ęttu blašamenn aš fara oft į dag séu žeir ķ vafa um beygingu. Lykilspurningin er žó žessi: Hvaš eiga žeir aš gera sem aldrei eru ķ vafa um fall nafnorša en skrifa žau samt vitlaust?

Tillaga: … fyrir meirihįttar skattalagabrot vegna reksturs feršaskrifstofufyrirtękisins Ęvintżrareisa.


Verslun lokar, valkostur, og er aš hafa žaš notalegt

Oršlof og annaš

Lįta mikiš meš hann

Skipting fólks ķ „kynžętti“ eftir śtliti er löngu dauš ķ vķsindunum en żmsir halda žó meintum mun į lofti. Žó er vafasamt aš segja aš žeir „lįti mikiš meš hann“.

lįta mikiš meš e-n (manneskju) er aš hafa dįlęti į honum. Žeir gera mikiš śr honum, ž.e.: telja hann mikilvęgan eša żkja hann.

Mįliš, blašsķšu 29 ķ Morgunblašinu 25.6.2019.

Athugasemdir viš mįlfar ķ fjölmišlum

1.

„„Žeir voru bara ósköp skömm­ustu­leg­ir og leišir eitthvaš“

Frétt į mbl.is.         

Athugasemd: Hvaš merki aš vera „leišur eitthvaš“? Žekkir einhver žetta oršalag? Nei, aušvitaš ekki. „Eitthvaš“ ķ tilvitnušum oršum er einhvers konar hikorš eša orš sem sumir skjóta inn ķ frįsögn sķna žegar žeim finnst hśn ekki vera nógu oršmörg.

Enginn segir nżlišum ķ blašamennsku til. Žeir halda aš žeir eigi aš endurrita nįkvęmlega žaš sem višmęlandinn segir. Ķ prentmišlum eša vefmišlum į ekki aš gera žaš. Verkefni blašamanna er aš koma hugsun višmęlenda til skila, ekki dreifa vitleysum eša mįlvillum sem upp śr žeim hrökkva.

Tillaga: „Žeir voru bara ósköp skömm­ustu­leg­ir og leišir.“

2.

„Tölvutek lokar eftir 12 įr ķ rekstri.“

Fyrirsögn į visir.is.          

Athugasemd: Hverju skyldi verslunin Tölvutek hafa lokaš? Nei, verslanir geta hvorki opnaš né lokaš. Stórmunur er į žvķ aš verslun loki og verslun sé lokaš.

Į vefnum mbl.is er žessi fyrirsögn:

Ölfusį opnaši ķ morg­un.

Žarna eru blašamenn viš sama heygaršshorniš og į Vķsi. Fljótiš sem kennt er viš Ölfus opnar ekki eitt eša neitt enda hafur nįttśran ekki sjįlfstęša hugsun og ekki heldur fyrirtęki.

Tillaga: Tölvutek lokaš eftir 12 įr ķ rekstri

3.

„Markmiš meš veršhękkun į sętindi er aš gera óhollustu erfišari valkost fyrir neytendur [...]“

Fyrirsögn į visir.is.          

Athugasemd: „Valkostur“ er heimskulegt orš. Žaš er samsett af tveimur oršum sem hafa mjög svipaša merkingu. Margir eiga val um fjölmarga hluti og ašrir leita annarra kosta.

Upplżstir blašamenn og ašrir skrifarar eru nęr hęttir aš nota žetta furšulega orš. Žį kemur sumariš, sólin brosir en nżlišarnir sem leysa af į fjölmišlunum halda aš žeir eigi aš skrifa fréttir meš „flottum“ oršum eša einhvers konar stofnanamįllżsku. Žį veršur svokallaš hrun.

Žegar skattur hefur veriš hękkašur į sykri velja margir ašra kosti og ódżrari. Hinir geta vališ um aš halda įfram aš kaupa sykurvörur eša hętt žvķ.

Tillaga: Markmiš meš veršhękkun į sętindi er aš gera óhollustu erfišari kost fyrir neytendur, enda kostar hann samfélagiš meira.

4.

„Hann er aš hafa žaš notalegt meš vini sķnum …“

Frétt į dv.is.           

Athugasemd: Ę algengara er aš blašamenn lįti nęgja aš segja „er aš hafa“, žaš er fyrsta persóna eintala sagnarinnar aš vera og nafnhįtt sagnarinnar aš hafa. Śr veršur afar flatt og ómerkilegt mįl eins og sést į tilvitnuninni.

Žeir sem svona skrifa eru greinilega byrjendur meš lķtinn oršaforša. Óžarfi aš nota sögnina aš vera, hśn hjįlpar ekkert, gerir hugsunina ekki skżrari.

Til aš įtta sig nįnar į žessu mį geta žess aš sagnoršum ķ setningu er skipt ķ ašalsögn og hjįlparsögn. Hjįlparsagnir geta aldrei stašiš einar og sér įn ašalsagnar, žį veršur setningin botnlaus. 

Hér eru hjįlparsagnir ķ žremur setningum feitletrašar: Ég er farinn śt. Hann vill verša bķlstjóri. Hśn er lķklega komin heim.

Af žessu tilefni eru hér nokkrar hugleišingar: Mįlfręšileg hugtök hafa lķtiš aš segja fyrir flesta og žvķ ekki mikil žörf aš leggja įherslu į žau. Ašalatrišiš er mįlkenndin, tilfinningin fyrir mįlinu, hvort heldur aš žaš sé „gott“ eša „vont“, „rétt“ eša „rangt“, žaš er oft smekksatriši. 

Mįltilfinning fęst ekki nema meš lestri bóka, helst frį barnęsku og langt fram į fulloršinsįr.

Fólk sem hefur lesiš mikiš getur skrifaš. Žaš hefur rķkulegan oršaforša og kann į blębrigši tungumįlsins, hvaš er viš hęfi og hvaš ekki. 

Sį sem aldrei hefur įstundaš lestur getur ekki skrifaš. Einfaldara getur žaš ekki veriš. Ekki dugar aš hafa lesiš „ašeins“ skólabękur vegna žrżstings frį kennurum eša foreldrum. Sį mun alltaf skrifa skemmdan texta og skemmdin smitar śt frį sér eins og mygla ķ mat.

Įgęti lesandi, veistu hvers vegna fjölmišlar rįša til sķn fólk ķ blašamennsku sem eru slakir skrifarar? Nokkrar įstęšur eru fyrir žvķ, til dęmis fręndsemi og kunningsskapur, en žó oftar en ekki vegna žess aš slķkir eru hręódżrir starfsmenn, eru į byrjendalaunum ķ nokkuš langan tķma įšur en žeir eru reknir og ašrir byrjendur rįšnir ķ žeirra staš. 

Žetta er įstęšan fyrir uppnefninu „blašabörn“ sem er afar nišurlęgjandi og ljótt aš nota. Samt freistast mašur til žess.

Tillaga: Hann hefur žaš notalegt meš vini sķnum …

 


Mótorhjólum misbeitt gegn nįttśru landsins - myndir

0J2B8253Akstur utan vega er alvarlegt vandamįla į sušvesturhorni landsins. Sérstakur vandi er vegna mótorhjóla, svokallašra „krossara“. Félagsskapur manna mótorhjólum fékk fyrir um tuttugu įrum ašstöšu austan viš Vķfilsfell, žar sem heita Bolöldur. Žaš var misrįšiš žvķ mótorhjólališ hefur iškaš akstur langt śt fyrir žaš svęši sem žeim var markaš og valdiš stórskaša į nįttśrnni.

Nś er svo komiš aš hjólastķgar hafa myndast vestan viš Vķfilsfell og Blįfjöll, einnig austan viš fjöllin og mį segja aš Blįfjöll séu nęr hringekin en žar į hvergi aš vera ekiš į vélknśnum ökutękjum. Raunar hefur veriš ekiš langleišina upp į topp Vķfilsfells.

DSC_0064Sandkletturinn Ölduhorn vestan undir Vķflsfelli hefur veriš hringspólašur og umhverfi hans stórskemmt og veršur seint lagaš žó mótorhjólaumferšin leggist af.

Vestan undir Hengli hafa mótorhjólamenn reykspólaš eins og žeir eigi svęšiš. Spólaš sig upp móbergsklappir, og tętt žęr. Žeir hafa hjólaš inn ķ Innstadal, fylgt gömlum göngu- og kindastķgum, breikkaš žį og dżpkaš.

Um helgina sį ég svo merki um akstur mótorhjóla ķ Grindasköršum. Žar hefur hjólum veriš ekiš upp bratta hlķš viš Mišbolla. Mį vera aš žaš hafi veriš gert į mešan frost var ķ jöršu og snjór aš hluta til į. Engu aš sķšur sjį ummerkin greinilega, mosinn er daušur ķ hjólförunum.

DSC_0179Svo viršist vera aš margir „krossarar“ beri enga viršingu fyrir nįttśru landsins og telji sér heimilt aš aka af augum svo framarlega sem žeir nįst ekki, kęršir og dęmdir. Žetta višhorf er svo hrikalega ruddalegt aš engu tali tekur. Žörf er į žvķ aš taka į žessum vanda, hirša „krossara“ og kęra.

Efsta myndin er tekin ķ Grindasköršum, horft nišur. Žarna sést hvernig hjólakapparnir hafa gert nokkrar tilraunir til aš komast upp brekku. Snjór hefur veriš ķ brekkunni ekki į mosanum sem er daušur ķ hjólförunum.

Önnur myndin er tekin vestan undir Vķfilsfelli. Žarna hafa myndast žrķr trošningar hliš viš hliš. Žegar sį fyrsti er illfęr fęra kapparnir sig til hlišar og bśa til annan og svo koll af kolli.

DSCN0667Žrišja myndin er lķka tekin undir Vķfilsfelli, undir Ölduhorni. Žar gera „krossarar“ sitt besta til aš eyšileggja fallega nįttśru.

Fjórša myndin er tekin vestan undir Hengli į leiš ķ Marardal. Žarna hafa kappar reynt sig viš móbergiš og greinilega komist upp, hrósaš sigri. Mį vera aš žeir hafi veriš į nagladekkjum.

dsc_4423_bSķšasta myndin er af mótorhjólamönnum sem komust langleišina upp į Vķfilsfell. Žarna eru žeir ofan viš svokallaša Sléttu, į leiš nišur móbergiš. Žeir komst ekki miklu ofar en žetta. Sem betur fer var nęgur snjór og žeir nįšu ekki aš spóla sig ķ gegnum hann. Dekkin voru alsett stórum nöglum og er mjśkt móbergiš engin fyrirstaša. 

 

 


mbl.is Mótorhjólum ekiš utan vega
Tilkynna um óvišeigandi tengingu viš frétt

Nęsta sķša »

Innskrįning

Ath. Vinsamlegast kveikiš į Javascript til aš hefja innskrįningu.

Hafšu samband