VG sér eftir aš hafa stutt tillögu um ESB -umsókn

Mķn skošun er sś aš žaš hefši veriš betra, aš žaš hafi ekki veriš rétt įkvöršun hjį okk­ur, sem žó stóšum aš žvķ aš fella žį til­lögu, aš fella hana.

Žetta sagši Katrķn Jakobsdóttir, forsętisrįšherra og formašur VG, į žinginu ķ dag um ašildarumsókn aš ESB ķ jślķ 2009.

Žetta er stórmerk yfirlżsing žó nś endurtaki Katrķn žaš sem įšur hefur komiš fram. Ašildarumsóknin klauf VG ķ heršar nišur, olli jafnvel vinslitum. Gera mį rįš fyrir žvķ aš yfirlżsingin njóti nś stušnings meginžorra žingflokksins og flokksins sjįlfs. Margt bendir til aš flokkurinn hafi veriš į móti ašildarumsókninni įriš 2009.

Eftir stendur Samfylkingin sem lagši meginįherslu ķ vinstri stjórninni į aš koma žjóšinni inn ķ Evrópusambandiš og žaš įn žess aš spyrja žjóšina įlits. Flokkurinn er enn sömu skošunar. Višreisn er viš sama heygaršshorniš og skiptir engu žó allt viršist ķ kalda koli ķ ESB, Evran standi völtum fótum og fjölmörg rķki eigi vegna hennar ķ efnahagslegum erfišleikum. 

Sjįlfstęšiflokkurinn vildi žjóšaratkvęšagreišslu įšur en žingiš samžykkti ašildarumsókn. Žįverandi rķkisstjórnarflokkar, VG og Samfylkingin felldu tillöguna. Hlógu ķ raun aš henni.

Katrķn sagši lķka žetta į Alžingi ķ dag og var lķklega ekki hlįtur ķ huga:

Žaš er stór­mįl, meiri­hįtt­ar mįl, aš įkveša aš fara ķ slķk­ar ašild­ar­višręšur og žvķ vil ég segja hįtt­virt­um žing­manni aš ég hef sagt žaš sķšan, eft­ir aš hafa ķgrundaš žessi mįl og fariš yfir žau tölu­vert vel, ekki sķst į vett­vangi minn­ar hreyf­ing­ar, aš ég myndi telja órįš aš rįšast ķ slķka um­sókn į nżj­an leik įn žess aš fram fęri žjóšaratkvęšagreišsla.

Ašalatrišiš er aš um leiš og rķki ESB samžykkja ašildarumsókn hefst ferli sem nefnist ašlögunarvišręšur, ekki samningavišręšur. Žęr felast ķ žvķ aš ašlaga lög og reglur umsóknarrķkisins aš stjórnarskrį sambandsins, Lissabonsįttmįlanum.

Lķkur benda til žess aš forystumenn VG hafi ekki vitaš hvaš fólst ķ ašildarumsókninni. Forystumenn VG héldu aš žetta vęru samningavišręšur og Samfylkingin gerši ekkert til aš leišrétta misskilninginn. Forysta hennar hló en fékk veršskuldaša śtreiš ķ žingkosningunum 2013 og féllu žį helstu ESB-sprautur flokkins af žingi.


mbl.is Hefšu įtt aš halda žjóšaratkvęši
Tilkynna um óvišeigandi tengingu viš frétt

Rušningur, spķtalar og snjóžekja

Athugasemdir viš mįlfar ķ fjölmišlum.

1.

„Valskonur teknar aš ryšja sér til rśms.“ 

Fyrirsögn į blašsķšu 3 ķ ķžróttablaši Morgunblašsins 2.2.2019.     

Athugasemd: Ķ bókinni Mergurinn mįlsins segir um oršasambandiš aš ryšja sér til rśms:

Breišast śt, hljóta almenna višurkenningu, lįta til sķn taka … […] Lķklegra er žó aš lķkingin vķsi til žess er menn uršu aš sanna hreysti sķna meš žvķ ryšja eša kippa öšrum śr ‚sęti’ til aš hljóta višurkenningu.

Körfuboltakonurnar ķ Val eru vissulega aš ryšja sér til rśms, gera žaš meš žvķ aš sigra ķ fleiri leikjum en įšur. Žį komast sumar žeirra ķ „liš mįnašarins“ hjį Morgunblašinu en ašrar körfuboltakonur komast ekki aš, žeim er rutt śt.

Oršalagiš er vel til fundiš hjį ķžróttablašamanni Moggans.

Viš fyrstu sżn mętti halda aš Valskonur hafi veriš teknar viš einhverja ósvinnu, ryšjast óbošnar inn. Svo er nś ekki, en skilji lesandinn ekki męlt mįl veršur bara aš hafa žaš.

Žrįtt fyrir hóliš hér fyrir ofan ęttu blašamenn aš vera sparir į orštök og oršasambönd. Best er aš skrifa einfalt mįl sem allir skilja.

Tillaga: Valskonur ryšja sér til rśms.

2.

„Spķtalar ķ Illinois telja sig hafa tekiš viš um 220 manns vegna frostbits og ofkęlingar sķšan į fimmtudag žegar hitastigiš fór nišur fyrir 34 grįšu frost į mörgum stöšum ķ Bandarķkjunum.“ 

Frétt į visir.is.      

Athugasemd: Žetta er illa oršaš og illa žżtt žvķ sjśkrahśs ķ Illinois ķ Bandarķkjunum hafa ekki sjįlfstęša hugsun. Heimildin er vefur Indipendent. Žar segir: 

In Illinois alone, hospitals reported more than 220 cases of frostbite and hypothermia since Tuesday, when temperatures plunged to -34C and lower – with a wind chill of -45C or worse in some areas.

Enska oršiš „frostbite“ er žarna žżtt sem frostbit. Ķ gömlu oršabókinni minni (Menningarsjóšs śtg.1963) er oršiš ekki aš finna. Žar er aftur į móti nafnoršiš kal og žaš er žżtt sem skemmd af völdum frosts. Kal er haft um skemmdir į jöršu, tśnum sem og į hśš. Į hörundi geta oršiš til kalsįr og sum geta veriš svo alvarleg aš fjarlęgja žurfi śtlimi.

Um 220 manns ķ Illinois hefur kališ, fengiš kalsįr. Į ķslensku er ķ žessu samhengi ekki talaš um frostbit jafnvel žó žaš kunni aš finnast ķ nżlegum oršabókum og į malid.is.  

Sjśkrahśs ķ Illinois hafa tilkynnt um kal og ofkęlingu, į ensku; „reported“. Žau hafa ekki sjįlfstęša hugsun og žvķ ekki hęgt aš segja aš žau „telji sig hafa …“.

Oršalagiš getur žvķ veriš į žann veg aš žau tilkynntu um … Svo mį hreinlega aš sleppa „tilkynningu“ žvķ žaš liggur ķ oršunum aš samanlagšur fjöldi er frį sjśkrahśsunum kominn.

Tillaga: Sjśkrahśs ķ Illinois hafa tekiš į móti meira en 220 manns vegna kals og ofkęlingar sķšan į fimmtudaginn er frostiš féll nišur fyrir 34 grįšur, meš vindkęlingu var žaš sums stašar 45 grįšur eša meira.

3.

„Snjóžekja į vegum …“ 

Algengt oršalag į fréttum frį Vegageršinni.      

Athugasemd: Snjóžekja er gott og gilt orš og merkti (hér er sögnin meš vilja höfš ķ žįtķš) yfirleitt nżfallinn snjó sem žekur jörš. Įšur fyrr var bara talaš um snjó og žaš įn žess aš tilgreina žekjuna.

Nś er hins vegar svo komiš aš oršiš snjóžekja hefur śtvatnast og merkir nįkvęmlega hiš sama og įšur var haft um fyrirbrigšiš, žaš er snjór, en sjaldnast nżfallinn.

Žó snjóžekja sé sögš į vegum segir žaš ekki alla söguna. Į žeim kann aš vera snjór aš hluta og žekjan žar af leišandi lķtil. Lesendur kannast til dęmis viš drög sem verša til žegar snjó skefur žvert yfir veg og liggur stundum eins og rendur yfir veg žvķ autt er į milli. Er slķkt „snjóžekja“ eša bara snjór į vegi? Hvorugt segir til um žekjuna. 

Žegar ökumenn hefja ferš sķna staš kunna žeir aš velta žvķ fyrir sér hvaš snjóžekjan į veginum sé. Er hśn grįmi, hula, föl, gamall snjór sem hefur trošist, grunnur snjór, djśpur snjór, fannir, óruddur vegur og svo framvegis. Žetta segir hins vegar ekkert um žekjuna.

Orš geta tapaš merkingu sinni vegna ofnotkunar og ekki sķšur breyttrar notkunar eša  misnotkunar. Oršiš sķmi var foršum haft um žrįš. „Sérstakt“ hafa alltof margir um žaš sem žeim finnst aldeilis frįbęrt. Hér eru nokkur ofnotuš orš upptalin, mešal žeirra sögnin aš labba. Menn labba nś um allar koppagrundir en enginn gengur lengur.

Ķ ritmįlasafni Oršabókar Hįskólans eru orš sem safnaš hefur veriš saman śr prentušu mįli frį įrinu 1540 og fram į nķunda įratug sķšustu aldar. Ķ safninu eru til rśmleg 610.000 orš, sjį hér. Ugglaust mį finna nokkuš mörg til višbótar. 

Tiltölulega aušvelt er aš koma meš annaš orš žegar snjóžekja er ekki į vegi heldur snjór „meš köflum“ (samanber skśrir meš köflum). Minnir aš hér įšur fyrr hafi einfaldlega veriš sagt; „vķša snjór į vegum“.

Į annaš hundraš ķslensk orš eru til um vind, sjį hér. Aš minnsta kosti 58 orš eru til um snjó eša snjókomu, sjį hér og hér. Viš erum žvķ ekki į neinu flęšiskeri stödd.

Ķ lokin er gullkorniš: Einu sinni sagši Mogginn frį fjallaskķšamóti ķ „hįum snjó“, sjį hér. 

Tillaga: Engin tillaga.


Myndir sem fįir hafa boriš augum og vanta žaš sem vantaši

Athugasemdir viš mįlfar ķ fjölmišlum.

 

Mįlkennd fer hrakandi

Mikill ruglandi er kominn į setningaskipan, bęši ķ talmįli og ritmįli, žar sem enskan gerir vķša vart viš sig. Allir žekkja hiš knśsaša stofnanamįl og ofnotkun nafnorša.

Žį viršist mįlkennd fara hrakandi. Beygingarvillur og einfaldar ritvillur eru mjög įberandi bęši ķ ręšu og riti. Algengt er aš fólk misskilur gömul hugtök og oršskviši og ruglar žeim saman, oft į grįtbroslegan hįtt.

Ef viš snśumst ekki til varnar og spyrnum viš fęti mį bśast viš žvķ aš töluš ķslenska kunni aš lķša undir lok į nęstu öld.

Śr greinargerš meš tillögu til žingsįlyktunar um ķslenskunįmskeiš fyrir almenning įriš 1988, 111. löggjafaržing, 145. mįl. Flutningsmenn Jślķus Sólnes, Óli Ž. Gušbjartsson og Gušmundur H. Garšarsson.


1.

„Žaš er er kvartaš heil­mikiš yfir žvķ, žannig aš fólk er al­veg aš fara ķ hann žó aš žaš sé skķt­kalt śti, …“ 

Frétt į mbl.is.     

Athugasemd: Ofangreint er haft eftir starfsmanni sundlaugar og er žarna rętt um kalda pott. Reglan į aš vera sś aš blašamašur lagfęrir ummęli sem eru mįlfarlega röng eša geta veriš betri. Blašamašur er ekki einkaritari heldur sį sem mišlar upplżsingum į réttu mįli. Hann veršur žvķ aš skrifa rétt.

Mjög algengt er aš nota persónufornafniš „žaš“ ķ upphafi setningar og kallast žaš žį aukafrumlag. Margir segja oršiš merkingarsnautt og kalla „lepp“. Aš mörgu leiti er žaš rétt. Oftast er hęgt aš skrifa sig framhjį oršinu og yfirleitt veršur textinn mun betri en meš leppnum, sjį nįnar hér. 

Annaš sem er afar leišinlegt ķ ritmįli eru „žannig aš …“ setningar. Žęr eru oftast gjörsamlega gagnslausar. Ķ talmįli er hann eins eins og uppfylling en veršur enn verri ķ ritušu mįli. Žegar fólk skrifar sig framhjį svona hortitt veršur textinn oft miklu betri. Hér er talaš af eigin reynslu.

Tillaga: Heilmikiš er kvartaš yfir žvķ enda vill fólk fara ķ hann žó skķtkalt sé śt, …

2.

„Hinn er hluti af žeirri eldstöš sem oftast hefur gosiš į ķslandi sķšastlišin 110 įr og žótt sį stašur sé vel žekktur žį finnast žar ótrślega myndir sem afskaplega fįir hafa boriš augum.“ 

Feršstiklur, sjónvarpsžįttur, Rķkissjónvarpiš 31.1.2019     

Athugasemd: Žetta er löng mįlsgrein, óžarflega löng. Žulurinn hefur nokkuš góša rödd og les meš hikum svo įheyrandinn veršur ekki mikiš var viš lengdina.

Ég hefši sett punkt žarna inn į milli. Einnig breytt oršalaginu „ótrślegar myndir“ sem segir ekkert. Hvaš er ótrśleg mynd?

Sumum finnst aš lżsingarorš eins og ótrślegur merki ķ huga margra fallegur, frįbęr, yndislegur og svo framvegis, žaš lżsi gęšum.

Sama į viš meš önnur lżsingarorš eins og sérstakur, einstakur og fleiri. Stundum er sagt aš hann sér sérstakasti mašurinn ķ hópnum og er įtt viš aš hann sé toppgęi, hvorki meira né minna. Žetta er alveg einstök vara er stundum sagt į innsoginu og į er įtt viš aš hśn sér frįbęr.

Žulurinn ķ Stiklum talar um aš bera eitthvaš augum. Žetta oršasamband er ekki til . 

Til er oršasambandi aš berja eitthvaš augum. Ķ Mįlfarsbankanum į malid.is segir einfaldlega:

Talaš er um aš berja e-š augum en ekki „bera e-š augum“.

Ķ bókinni Mergur mįlsins segir aš hiš rétta oršalag sé kunnugt śr fornu mįli en nśtķmamyndin sé kunn frį sķšari hluta 19. aldar.

Einföld regla hljóšar svona: Ekki nota kunnugleg oršasambönd nema aš fara örugglega rétt meš žau. Best er aš sleppa žeim, tala eša skrifa einfalt mįl.

Tillaga: Hinn er hluti af žeirri eldstöš sem oftast hefur gosiš į ķslandi sķšastlišin 110 įr. Žótt sį stašur sé vel žekktur finnast žar fallegar nįttśruminjar sem frekar fįir hafa séš.

3.

„Žaš er vegna žess aš okkur vantaši žaš sem upp į vantaši til aš komast alla leiš.“ 

Fréttir Rķkissjónvarpsins kl. 19, vištal viš starfsmann ASĶ 31.1.2019    

Athugasemd: Töluš orš hafa ekki alltaf mikiš innihald. Lķklega getur žaš hent flesta aš blašra eitthvaš merkingalaust en svo nį sér hugsanlega į strik eftir aš sķšasta oršinu hefur veriš sleppt. Žannig var žaš ķ žessu tilviki.

Mér žótti žetta doldiš fyndiš og gat ekki varš aš birta žetta hér. Žarna var veriš aš ręša tillögur til aš berjast gegn kennitöluflakki.

Tillaga: Engin tillaga gerš.

4.

„Aš stunda ķžróttir gerir okkur betri ķ hverju sem er.“ 

Lottó auglżsing į Rķkissjónvarpinu 31.1.2019.  

Athugasemd: Fjölmargir eiga ķ stökustu vandręšum meš ķslenskt mįl sem sżnir sig ķ žvķ aš žeir geta illa tjįš sig nema helst meš nafnoršum ķ nefnifalli og sagnoršum ķ nafnhętti. 

Auglżsing er svo sem ekkert mjög slęm en hana mį gagnrżna fyrir mįttlaust oršalag. Höfundur textans hefur hugsanlega veriš ķ vandręšum meš aš koma frį sér žeirri stašreynd aš ķžróttir eša markviss hreyfing styrkir einstaklinginn og hann veršur fyrir vikiš öflugri ķ daglegu lķfi

Hvernig mį orša auglżsinguna įn žess aš byrja į sögn ķ nafnhętti. Žį vandast mįliš, sérstaklega ef ętlunin er aš nota oršiš ķžrótt en ekki hreyfing. Hér er tillagan en eflaust mį gera betur.

Tillaga: Ķžróttir gera alla betri ķ hverju sem er.


Enn kraumar ķ bergganginum hans Bįršar

190131 Skjįlftar Eitt af fjölmörgu athyglisveršu viš gosiš ķ Holuhrauni var berggangurinn sem lį frį Bįršarbungu og śt į Flęšur Jökulsįr į Fjöllum. Ķ fimm mįnuši dęldi Bįršur kviku eftir honum og śr varš hraunflęmi sem aš lokum reyndist vera um 85 ferkm sem er nęrri fjórum sinnum stęrra en kom upp ķ gosinu į sömu slóšum 1797.

Enn viršist hraungangurinn vera virkur ef draga mį žį įlyktun af tķšum jaršskjįlftum ķ honum öllum. Lķklega er kvika enn aš brjóta sér leiš en žrżstingurinn er enn ekki nęgur til aš śr verši eldgos.

Skrżtnasta viš kvikustreymiš frį Bįršarbungu er aš ķ fyrstu stefndi berggangurinn til sušausturs en tók sķšan furšulega krappa beygju til noršausturs og žašan śt į Flęšur. Jaršfręšingar hafa mikiš pęlt ķ žessu og ein skżringin er sś aš kvikan hafi lent į fyrirstöšu žarna sušvestan viš Bįršarbungu sem hśn komst ekki ķ gegnum.

Žegar žetta geršist merktu jaršvķsindamenn breytingar ķ Kverkfjöllum eins og oft gerist žegar eldgos er ķ vęndum. Žį lifnaši yfir Kverkfjöllum, segja žeir.

Berggangurinnfrį 16 įgSvo mikill hafi žrżstingurinn veriš aš leiš opnašist til noršausturs, hugsanlega ķ eša viš gamla bergganginn frį žvķ 1797. Um leiš dofnaši aftur yfir Kverkfjöllum en męlar ķ nįgrenninu bentu til fęrslu kvikunnar til noršausturs. GPS stašsetningarmęlar sżndu hreyfingu į landi, til dęmis ķ Vonarskarši og į Grķmsfjalli.

Į žessum tķma héldu vķsindamenn aš eldgos brytist upp śr Dyngjujökli sem hefši veriš frekar slęmt. Žį yrši öskugos og flóš ķ Jökulsį į Fjöllum.

Allir vörpušu öndinni léttar žegar gangurinn nįši noršur fyrir Dyngjujökul. Gos į Flęšunum var besti stašurinn fyrir eldgos, raunar besti stašur landsins fyrir slķkar nįttśruhamfarir.

Berggangurinn žversnišNś segja menn aš berggangurinn hafi hugsanlega beygt vegna žess aš hann fylgdi landslaginu, įtti aušveldara meš aš brjóta sér leiš ef žvķ hallaši. Įstęšan fyrir žvķ aš eldgosiš śr ganginum varš į Flęšunum er einfaldlega vegna žess aš žangaš komst kvikan aušveldlega en réši ekki viš hallann upp ķ Dyngjufjöll.

Efsta myndin sżnir jaršskjįlfta undanfarna daga nįkvęmlega į žeim staš žar sem berggangurinn breytti um stefnu og fór ķ noršaustur. Žeir benda til žess aš žar undir kraumi kvika.

Mišmyndin er yfirlit yfir skjįlfta frį 16. įgśst 2014 og eru litirnir samkvęmt dagakvaršanum hęgra megin. Gosiš hófst rétt eftir mišnętti 29. įgśst. Efstu tvęr myndirnar eru fengnar af vef Vešurstofu Ķslands.

Nešst er žversniš af legu berggangsins og eftir Magnśs Tuma Gušmundsson, jaršešlisfręšing. Litla myndin ef sżnir stefnur berggangsins śr lofti.


Oršaleppar, ašhlynntur og vopnaš hugarfar

Athugasemdir viš mįlfar ķ fjölmišlum.

 

Ljótir oršaleppar

Ég er mįlvöndunarmašur ķ hófi, en stundum fer žó oršalag ķ taugarnar į mér. […] Žess vegna varš ég svolķtiš glašur žegar ég sį rithöfundinn Hermann Stefįnsson taka žetta upp į Fésbókinni ķ dag:

Óskaplega eru žeir ljótir žessir oršaleppar „hjólar ķ“ og „drullar yfir“. Ķ žeim er einhver asnaleg heimsmynd žar sem fólk stendur ķ eilķfum hanaslag, hjólar um allt meš hetjusvip og drullar meš ekki minni svip. 

Af hverju mį ekki segja „gagnrżnir haršlega“ eša „vegur aš hugmyndum“ eša „įtelur“, „finnur aš“, „tekur til bęna“, „setur ofan ķ viš“, „hęšist aš“ eša bara „gagnrżnir“? Jafnvel „sproksetur“ eša „sallar nišur“ ef menn vilja hafa žaš sterkt? 

Mętti vinsamlegast breyta žessu? Ókei. Takk fyrir.

Silfur Egils. Egill Helgason, 17.11.2015.

 

1.

„Nem­ar und­ir įlagi bjargi sér meš lyfj­um.“ 

Frétt į mbl.is.     

Athugasemd: Žegar sagnorš er notaš ķ vištengingarhętti ķ germynd, į eins og gert er ķ fyrirsögninni į Moggavefnum, žį virkar hśn stundum žveröfugt viš žaš sem ętlast er til. Ég skil hana žannig aš skoraš sé į nįmsmenn aš žeir bjargi sér meš žvķ aš taka lyf. Vištengingarhįtturinn er stundum vandmešfarinn.

Stašreyndin viršist hins vegar vera allt önnur samkvęmt fréttinni. Sumir nįmsmenn misnota lyf sem nefnd eru, halda aš žau auki nįmsįrangur. Einnig eru margir ķ vinnu meš nįmi sem eykur įlagiš og žar af leišandi er gripiš til lyfja svo žeir žoli įlagiš.

Ķ tillögunni hér fyrir nešan er annarri sögn bętt viš til žess aš mįlsgreinin gefi ekki til kynna aš lyfin séu einhver töfralausn.

Tillaga: Nemar undir įlagi reyna aš bjarga sér meš lyfjum 

2.

„Samkvęmt Pįli liggur umręddur nemandi nś heima fótbrotinn, sįrkvalinn og illa ašhlynntur.“ 

Frétt į dv.is.     

Athugasemd: Sögnin aš hlynna merkir aš styšja eša hlśa aš. Hlynna aš žżšir aš hjįlpa ašstoša eša hlśa aš.

„Ašhlynna“ er ekki til, hvorki sem sögn eša eitthvaš annaš. Allir sem hafa sęmilegan oršaforša vita žetta. Villan er slęm hjį DV og žar į bę žurfa blašamenn aš taka sér tak og ekki sķšur ritstjórnin.

Hér er dįlķtill fróšleikur. Į malid.is segir:

hlunnur [...] ‘višarkefli (eša hvalbein) til aš setja bįt eftir; bįtsskorša; handfang į įr’ ...

hlynna s. leggja hlunna undir bįt; styšja, lišsinna, hlśa aš, vera hlynntur ...

Foršum drógu menn bįta sķna upp ķ fjöru į hlunnum, sem voru sķvalir višarbolir. Žeir rśllušu meš bįtnum og žį varš višnįmiš minna. Žar sem ég var ķ sveit lagši bóndinn hins vegar įrarnar ķ fjöruna og svo hjįlpušumst viš aš draga eša żta bįtnum upp į öruggan staš.

Vildu menn aš bįtar stęšu voru žeir skoršašir, hlynntir.

Ķ dag er fólk hlynnt (lżsingarorš) eša mótfalliš einhverju, sumir hlynntari og jafnvel kann aš vera aš meirihlutinn sé hlynntastur žvķ aš hlynna aš sjśkum, veita ašhlynningu.

Į skattframtali žarf hver og einn aš telja fram žau hlunnindi sķn og eru žau skattlögš samkvęmt įkvešnum reglum. Önnur hlunnindi žarf ekki aš telja fram, til dęmis rekaviš, hśsnęši sem liggur vel viš sólu (sól), berjaland og svo framvegis.

Svona breytist mįliš og gömul orš fį nżja merkingu.

Tillaga: Pįll segir aš umręddur nemandi liggi fótbrotinn heima, sįrkvalinn og įn naušsynlegrar ašhlynningar.

3.

„Meš hugarfar sigurvegara aš vopni.“ 

Fyrirsögn į blašsķšu 4 ķ ķžróttablaši Morgunblašsins 31.1.2019.     

Athugasemd: Eftir aš hafa lesiš žessa fyrirsögn datt mér ķ hug hvort hęgt sé aš „oforša“ hlutina. Ég fletti oršinu samstundis upp og komst aš žvķ aš žaš er ekki til. Hins vegar er ķ oršabók aš oftala (of-tala ekki oft-ala, sem er įbyggilega eitthvaš annaš sem og of-ala). Oft eru mįl rędd śt ķ hörgul en stundum eru žau oftöluš. Flestir žekkja stjórnmįlamanninn sem oftalar allt en segir ķ raun ekkert merkilegt.

Fréttin ķ ķžróttablašinu er vel skrifuš og upplżsandi en ég velti žvķ samt fyrir mér hvort ekki hefši veriš beittara aš nota tillöguna hér fyrir nešan sem fyrirsögn. Įstęšan er einfaldlega sś aš hśn segir nóg, hugarfar sigurvegarans er alltaf „vopn“ hvernig sem į žaš er litiš.

Skilningur lesandans į ritušu mįli byggir į stķlnum. Sumt žarf ekki aš orša, žaš liggur oft ķ augum uppi įn žess aš umręšuefniš sé tķundaš „ķ ręmur“ eins og sagt er.

Tillaga: Hugarfar sigurvegarans.

4.

„Fyrirtękiš er meš starfsmenn meš fjölbreytta menntun og reynslu sem getur séš um allar višgeršir fasteigna.“ 

Seld „kynning“ į dv.is.     

Athugasemd: Flestir fjölmišlar selja plįss til aš eiga fyrir śtgjöldum. Žetta eru auglżsingar, stundum kallašar „fréttir“ en einnig „kynning“ og žannig er žaš hjį DV.

Mįlsgreinin hér fyrir ofan er klśšur. Blašamašurinn hefši įtt aš umorša hana. Žarna segir aš fyrirtękiš sé meš starfsmenn meš fjölbreytta … Nįstašan sem og oršalagiš er algjör óžarfi og aušvelt aš laga.

Ég velti žvķ fyrir mér hvort žarna sé sagt, aš žaš sé fyrirtękiš sem geti séš um višgeršir eša starfsmennirnir. Tilvķsunarfornafniš sem bendir til starfsmannanna en sögnin getur er ķ eintölu og į žį viš fyrirtękiš.

Tillaga: Starfsmennirnir hafa bęši fjölbreytta menntun og reynslu. Žeir geta séš um allar višgeršir fasteigna.


Féflettir, handsömun og frįkastahįr

Athugasemdir viš mįlfar ķ fjölmišlum.

 

Ekki lengur žjófur heldur …

Mįliš er yfirfullt af nżsmķšum sem leysa eiga hin gömlu og grónu orš af hólmi. Gallinn er bara sį aš nżju oršin eru oft óžörf meš öllu, stundum kaušalega samsett orš (eins og aš hlżšnižjįlfa). […]

Mér dettur žį ķ hug oršiš žjófur sem lengi žótti gott og gilt er fjallaš var um žį sem tóku eitthvaš ófrjįlsri hendi. En žaš var ķ gamla daga. Ég tek eftir žvķ aš hinir stórtękustu žjófar eru ekki sęmdir žeirri nafnbót nś um stundir, heldur žeim valin önnur orš auk žess sem glępirnir eignast nż hugtök. Nś nżveriš sį ég eitt slķkt, nżyršiš féflettir. 

Tungutak ķ Morgunblašinu 8. janśar 2012. Höfundur pistilsins er Žóršur Helgason.

 

1.

„Fjallskilanefnd og yfirmenn žjóšgaršs munu funda ķ vikunni og skipuleggja handsömun į žessum rollum.“ 

Frétt į blašsķšu 9 ķ Morgunblašinu 28. janśar 2019.      

Athugasemd: Žetta er haft eftir sveitastjóra Blįskógabyggšar. Žetta er vont mįl. Enginn talar um „skipulagningu į handsömun“ fjįr. Žetta er hlęgileg stofnanamįllżska en um leiš hįlfrotin, myndi sóma sér betur ķ skaupi eša spaugstofu en ķ daglegu lķfi.

Viš žetta mį žvķ bęta aš ég hef lengi haft įhyggjur af oršinu „handsama“. Held aš žaš sé ekki gamalt, lķklega dregiš af žvķ aš leggja hendur saman og setja jįrn į žęr, handjįrna. Sé žetta rétt er erfitt aš handsama dżr. 

Įriš 2013 fékk ég póst frį Stofnun Įrna Magnśssonar ķ ķslenskum fręšum, Mįlstöš. Ķ honum fékk ég svar viš žessum vangaveltum mķnum um sögnina aš handsama og žar segir.

Elstu dęmi um žessa sögn ķ ritmįlssafni Oršabókar Hįskólans eru frį 18. öld og eru notuš um aš grķpa/fanga dżr (t.d. fé, hesta). Sjį hér (linkurinn viršist óvirkur).

Sś merking sem žś nefnir, ž.e. aš leggja saman hendur, getur žvķ varla veriš upprunaleg.

Ķ helstu oršsifjabókum er ekki fjallaš um uppruna žessarar sagnar og ég get žvķ mišur ekki veitt meiri upplżsingar um hann.

Žetta er nokkuš afgerandi svar frį Jóhannesi B. Sigtryggssyni. Hins vegar vęri gaman aš heyra frį lesendum um žetta.

Tillaga: Fjallskilanefnd og yfirmenn žjóšgaršs munu funda ķ vikunni og įkveša hvenęr fénu verši smalaš.

 

2.

„Rochford hefur įtt mjög góša leiki meš Žórslišinu …“ 

Frétt į blašsķšu 3 ķ ķžróttablaši Morgunblašsins 29. janśar 2019.

Athugasemd: Betra hefši veriš ef ķžróttablašamašur Morgunblašsins hefši skrifaš ķ stašinn eins og tillagan hér fyrir nešan er. Hann į aš gera betur enda alvanur blašamašur og skrifari.

Um žaš snżst ķslensk mįl aš nota sagnoršin sem mest, ekki skrifa ķslenska ensku. Sį sem „į góšan leik“ leikur vel. Hiš sķšarnefnda er mun lęsilegra og skżrara.

Sķšar ķ fréttinni segir blašamašurinn aftur aš leikmašur hafi „… įtt jafna og góša leiki …“. Lķklega er įtt viš aš hann hafi alltaf leikiš vel.

Enn er įstęša til aš hnżta ķ fréttina, ķ henni segir:

… ķ hópi frįkastahęstu leikmanna deildarinnar,  įsamt žvķ aš skila stöšugt sķnu ķ öšrum žįttum leiksins

Nišurlagiš eftir kommuna er stķllaust, eiginlega hįlfgeršur bastaršur. Engu lķkar en aš blašamašurinn hafi oršiš uppiskroppa meš hól ķ umfjölluninni eša įkvešiš aš stytta fréttina. Įn efa er įtt viš aš leikmašurinn hafi alltaf spilaš vel, jafnt ķ vörn sem sókn.

Aldrei hef ég heyrt lżsingaroršiš „frįkastahįr“. Illt vęri ef „frįkastahįi“ vęri lįgvaxinn. Eša hvernig er „frįkastahįr“ į litinn? Grķnlaust lżsi ég hér meš žeirri skošun minni aš oršiš er drasl og į aš fara ķ rusliš žar sem fyrir eru ómeti eins og „ķžróttablašamannsskrif“ og „lęrisveinar“ ķ merkingunni leikmenn žjįlfara.

Tillaga: Rochford hefur leikiš mjög vel meš Žórslišinu …

 


Nafnoršavęšingin og léleg landafręši

Athugasemdir viš mįlfar ķ fjölmišlum.

 

1.

„„Žessir ašilar lżstu yfir įhuga į aš fį žetta mat vegna žess įrangurs sem hefur nįšst ķ öšrum löndum,“ segir Thiemann viš Morgunblašiš, sem sló į žrįšinn til höfušstöšva OECD viš Boulogne-skóginn ķ Parķs en OCED mun įsamt innlendum sérfręšingum framkvęma matiš ķ samtali viš hagsmunaašila.“ 

Frétt ķ Morgunblašinu.      

Athugasemd: Žetta er alltof löng mįlsgrein, sex ólķkar setningar. Žarna er žörf fyrir punkt og jafnvel aš umorša hana. 

Hafi Thiemann rętt viš Morgunblašiš er óžarfa mįlalenging segja aš blašiš hafi hringt til OECD, žaš liggur ķ oršunum. Engu skiptir hvernig vištališ var tekiš. Flestir vita hvar höfušstöšvar samtakanna eru, óžarfi aš pota žessum gagnslausu „upplżsingum“ inn ķ mįlsgrein sem fjallar um allt annaš. 

Svo er sagt aš matiš sé „framkvęmt“ ķ „samtali“ viš ašra? Hvaš er žį įtt viš? Samvinnu?

Blašamenn eru afar įhugasamir um nafnoršavęšingu mįlsins. Ķ tilvitnuninni žarf endilega aš „framkvęma mat“, ekki meta. 

Viš sem skrifum mikiš lendum oft ķ žvķ rugli aš misnota persónufornafniš žaš og įbendingarfornafniš. Segjum vegna žess įrangurs ekki vegna įrangurs, sem er oftast miklu einfaldara og ešlilegra. Viš segjum žetta mat ķ staš žess aš segja bara matiš.

Ég višurkenni aš ég geri žetta oft, rétt eins og blašamašurinn sem skrifaši oršin (ekki „žessi orš“) hér fyrir ofan.

Gott er aš hafa ķ huga aš skrif byggjast ekki sķst į stķl. Oršaval og oršanotkun getur ęši oft orkaš tvķmęlis en um leiš er óskaplega fróšlegt aš velta fyrir sér hugsanlegum möguleikum.

Tillaga: „Įhugi er į aš fį matiš sem hefur nżst vel ķ öšrum löndum,“ segir Thiemann viš Morgunblašiš. OCED mun vinna žaš įsamt innlendum sérfręšingum og ķ samrįši viš hagsmunaašila.“ 

2.

„Snarpur skjįlfti viš Hrafntinnusker fannst ķ Fljótshlķš“ 

Frétt į visir.is.       

Athugasemd: Landafręšin vefst stundum fyrir blašamönnum Vķsis. Jaršskjįlftinn var um žrettįn km frį Įlftavatni sem er nś talsvert lang. Frį Hrafntinnuskeri eru tępir nķu km aš upptökunum sem lķka er slatti, aš minnsta kosti fyrir mig sem hef gengiš žarna meš žungan bakpoka. 

Hins vegar er ašeins um einn km frį Dalakofanum aš skjįlftaupptökunum.

Fįir blašamenn myndu segja aš umferšaóhapp viš tónleikahśsiš Hörpu hafi veriš „viš“ Raušavatn. Žangaš eru žó tępir nķu km. ķ beinni loftlķnu, svipaš og į milli Hrafntinnuskers og stóra jaršskjįlftans.

Blašamašurinn hefši aušveldlega getaš fundiš gögn um skjįlftann, žau eru birt į vef Vešurstofunnar og vķšar. Žess ķ staš birtir hann gagnslaust Google-kort sem sżnir hvar skįli Feršafélagsins er viš Hrafntinnusker. Frekar er žetta nś mįttlaus afgreišsla.

Tillaga: Engin.


Takklęti eša žakklęti ... į hįdegiverši eša ķ hįdegisverši

Athugasemdir viš mįlfar ķ fjölmišlum.

 

1.

„Öldungadeildaržingmenn Repśblikanaflokksins deildu sķn į milli į hįdegisverši ķ ašdraganda atkvęšagreišslu …“ 

Frétt į visir.is.      

Athugasemd: Mį vera aš žetta sé algjört smįatriši en réttara er aš segja aš žeir hafi deilt ķ hįdegisverši. Veiti ekki hvaš žaš žżšir žegar forsetningin „į“ er notuš um hįdegisveršinn.

Nokkur munur er į sögnunum aš deila og rķfast. Hiš fyrrnefnda merki žręta en hiš sķšara er oršasenna sem er nokkuš óvęgnari en deila. Blašamašurinn gerir hins vegar engan greinarmun į oršunum. Fyrst ķ staš talar hann um deilur svo voru žingmennirnir aš rķfast. Žetta eru slęm vinnubrögš og fyrir vikiš veršur fréttin ekki trśveršug.

Į vefmišli Washington Post segir er enska sögnin „clash“ notuš. Hśn getur  vissulega žżtt deilur. Oršabókin segir: 

confrontation, angry exchange, shouting match, war of words, battle royal, passage of arms; contretemps, quarrel, difference of opinion, disagreement, dispute …  

Sķšar ķ ensku fréttinni er talaš um „argument“ sem  lķka mį žżša sem deilur en varla rifrildi.

Hafi žingmennirnir deilt žį var žaš žeirra į milli, žetta var lokašur hįdegisveršarfundur.

Ķ fréttinni stendur žetta lķka:

Žegar fréttamašur benti honum į aš žaš vinna, žvķ annars yršir žś rekinn, vęri ekki aš „bjóšast til aš vinna“ …

Žetta er óskiljanlegt. Hins vegar skildi ég mįlsgreinina meš žvķ aš lesa mynd af Twitter-fęrslu sem fylgdi fréttinni. Mér finnst blašamašurinn žurfi aš vanda sig betur. Hvaš eftir annaš birtir hann skemmdar fréttir. Allir eiga aš lesa yfir skrif sķn og vera um leiš frekar gagnrżninn. Ķ fréttinni eru margar leišinlegar villur og klśšurslegt oršalag. 

Tillaga: Öldungadeildaržingmenn Repśblikanaflokksins deildu ķ hįdegisverši ķ ašdraganda atkvęšagreišslu …

2.

„Takklęti ķ tķu įr, <3 #10ychallangeaccepted“ 

Auglżsing ķ tölvupósti frį Nóva.     

Athugasemd: Hvernig mį žaš vera aš stórt og öflugt fyrirtęki sem bżšur Ķslendingum žjónustu geti ekki notaš ķslensku ķ auglżsingum sķnum? „Takklęti“ er bull, oršiš er ekki til. Jafnvel léleg ķslensk leišréttingaforrit gera athugasemd viš oršiš.

Tölvupósturinn er ótrśleg vanviršing viš ķslenskt mįl. Žaš sem stendur eftir kommuna er óskiljanlegt.

Textinn ķ auglżsingin er svona:

Viš erum stolt, glöš, įnęgš, hręrš, uppvešruš og kįt, en fyrst og fremst endalaust žakklįt ykkur, višskiptavinum Nova, fyrir öndvegiseinkunn ķ Ķslensku įnęgjuvoginni. Višskiptavinir Nova eru įnęgšustu višskiptavinirnir ķ farsķmažjónustu, tķunda įriš ķ röš. Takk.

Mér finnst tölvupósturinn ekki sżna višskiptavinum Nóva, neitt žakklęti, žvert į móti. Ķ auglżsingunni er bull og skelfileg nįstaša.

Af hverju er ekkert samręmi; „takklęti“ ķ fyrirsögn en žakklęti ķ texta? Žetta er ekki einu sinni fyndiš eša svalt. Fyrirtęki eiga ekki aš verja fé og vinnu fólks ķ aš misžyrma ķslenskunni, hśn į viš nęgan vanda aš etja svo žetta bętist nś ekki viš.

Ķslendingar ętlast til žess aš fyrirtęki hafi samskipti viš žį į ķslensku. Punktur. 

Hér er ekki śr vegi aš ręša um žakkir. Langt er sķšan viš tókum upp ķ ķslensku danska oršiš takk. Ķ Mįlfarsbankanum segir:

Sumir hafa amast viš oršunum takk fyrir vegna danskra įhrifa. Benda mį į žökk fyrir eša žakka žér fyrir ķ žeirra staš.

Frekar er męlt meš žvķ aš segja eiga žakkir skildar en eiga žakkir skiliš enda žótt hiš sķšarnefnda sé einnig tękt.

Samkvęmt ķslenskri oršsifjabók er nafnoršiš žökk nįskylt tųkk į fęreysku, takk į nżnorsku, tack į sęnsku og tak į dönsku. Į žżsku er samstofna oršiš danke og thank(s) į ensku.

Mjög sjaldgęft er aš einhver segir: Žökk fyrir, miklu frekar takk fyrir. Hins vegar er nafnoršiš žakklęti alltaf notaš, enginn asnast til aš segja „takklęti“, nema Nóva.

Tillaga: Žakklęti ķ tķu įr.


Gjafir fyrir bónda į einum tķmapunkti ...

Athugasemdir viš mįlfar ķ fjölmišlum.

 

1.

„Žaš vakna spurningar um hvaš žaš merkir aš vera fjölskylda og į einum tķmapunkti segir Nobuyo: „Stundum er betra aš velja sér fjölskyldu“.“ 

Kvikmyndagagnrżni į blašsķšu 71 ķ Morgunblašinu 24.1.2019.     

Athugasemd: Hér hefur įšur veriš agnśast dįlķtiš śt ķ oršiš tķmapunktur. Enn skal žaš fullyrt aš žaš er óžarft ķ flestum žeim tilvikum sem ég hef fundiš. Veltum fyrir okkur hvaš punktur ķ tķma žżšir. Er žaš sekśnda eša eitthvaš lengra eša skemmra? Hversu langur getur tķmapunktur veriš, er hęgt aš teygja į honum? Getur hann veriš einn dagur, vika eša mįnušur? Sé oršiš svo sveigjanlegt stendur žaš varla undir nafni.

Ķ stašinn mį nota żmis orš og oršasambönd eins og eitt skipti, einu sinni, žį, žegar og ķ žessu tilviki mį nota į einum staš ķ kvikmyndinni.

Ofangreind tilvitnun er frekar illa skrifuš, hefši mįtt vanda oršalagiš. Byrjun mįlgreinarinnar er lķka óvönduš; „žaš vakna … žaš merkir …“. Höfundurinn getur greinilega skrifaš įgętan texta er smįvęgilegir gallar eru įberandi.

Tillaga: Ķ myndinni eru vangaveltur um hvaš fjölskylda sé. Ķ eitt skipti segir Nobuyo: „Stundum er betra aš velja sér fjölskyldu“.

2.

„Gjafir fyrir alla bónda!“ 

Fyrirsögn ķ tölvupósti frį skor.is.     

Athugasemd: Jį, ég fę stundum tilboš frį skor.is, ekki skora heldur skór. Žetta er netverslun sem er hluti af stórri verslunarkešju sem selur margvķslegan skófatnaš, til dęmis Ecco skó sem eru alveg įgętir.

Mér snarbrį aušvitaš viš žennan póst. Höfundur hans viršist ekki kunna aš beygja algengt ķslenskt orš, bóndi. Sķšast žegar ég vissi beygšist žaš svona ķ eintölu: bóndi, bónda, bónda, bónda. Ķ fleirtölu: Bęndur, bęndur, bęndum til bęnda (fleirtalan er ekki svona en žetta er samt fyndiš: Bóndar, bónda, bóndum, bónda)

Fyrirsögnin į viš fleirtölu ķ žolfalli, žvķ ręšur forsetningin.

Höfundurinn gęti veriš fulloršinn og haft ķ huga bóndadaginn, sem er ķ dag. Hugsanlega er žetta villa sem veršur til žegar veriš er aš prófa sig įfram meš fyrirsögn og svo gleymist aš klįra hana. Slķkt kemur fyrir besta fólk.

Nafnoršasżki er žaš kallaš žegar höfundur texta „gleymir“ aš fallbeygja nafnorš og hefur žau ķ nefnifalli.

Ég velti žvķ fyrir mér hvort höfundurinn hafi ętlaš aš komast hjį žvķ aš nefna bęndur ķ merkingunni bśmenn, žeir séu ekki markhópurinn heldur bęndur sem eiginmenn (sem vissulega mį segja aš séu bśmenn, rįša fyrir bśi sķnu, heimilinu). 

Hver mešalmašur veit hvernig oršiš bóndi fallbeygist skrifaš og hann hefši lķka getaš skrifaš: Gjafir fyrir alla į bóndadaginn.

Žetta er nś ekki allt. Pósturinn er alveg kostulegur. Ķ honum segir:

Ķ tilefni žess tókum viš saman vinsęlustu vörurnar akkśrat nśna og bjóšum žér į geggjušum afslętti!

Vinsęlustu vörurnar hitta alltaf ķ mark! - og žęr eru hér:

  • Klikkašu hér fyrir bóndann sem fer į skķši, ķ göngu og fķlar almenna śtivist
  • Klikkašu hér fyrir bóndann sem sinnir erindum į malbikinu
  • Klikkašu hér fyrir bóndann sem fer į ęfingu

„Akkśrat“ hélt ég aš vęri žvķ sem nęst śtdautt orš, aš minnsta kosti ķ ritmįli. Ķ talmįli var žaš einu sinni svo óskaplega algengt aš sį sem var sammįla sķšasta ręšumanni kinkaši kolli og sagši ķ skilningsrķkum tón; „akkśśśrad ...“ og ekkert meira žann daginn.

Fótboltalżsandi į Stöš2 hefur vandi sig į aš kalla allt sem vel er gert ķ boltanum „geggjaš„; skoruš mörk, sendingar, einleik og annaš skemmtilegt. Mörgum žykir hljómurinn ķ žessu orš ansi geggjašur og töff og er žaš nś notaš ķ tķma og ótķma, rétt eins og aš fyrir nokkru gat svo margt veriš „brjįlaš“, „gešveikt“ og ekki mį gleyma „sjśkt“. Svona orš fara smįm saman ķ geggjušu glatkistuna žar sem framlišin orš hvķla, til dęmis spęldur, truflašur, skvęsinn, dsķsös, kommon og fleiri og fleiri.

Sögnin aš klikka er svo sem ķ lagi en ofnotkun į henni eins og žarna virkar dįlķtiš, tja ... klikkuš aš mķnu mati.

 

Tillaga: Gjafir fyrir alla bęndur!


Bišla eša bišja, tjónvaldur og ónęšisvaldur

Athugasemdir viš mįlfar ķ fjölmišlum.

Bóniš eša bęnin

„Enginn fór bónlaus frį henni“ var sagt um greišvikna konu. Ekki veriš aš sjį eftir bóninu žar.
En grķnlaust: bón er žarna bęn, beišni og aš fara bónleišur til bśšar er aš fara erindisleysu.
Mašur leitar til manns, bišur hann bónar, er neitaš og fer heim (til bśšar) bónleišur, ž.e. óbęnheyršur.

Mįliš į blašsķšu 28 ķ Morgunblašinu 22.1.2019

 

1.

„Kyngir nišur snjó į höfuš­borgar­svęšinu.“ 

Frétt į visir.is.      

Athugasemd: Žegar setning byrjar į sagnorši bżst lesandinn viš žvķ aš um spurningu sé aš ręša. Svo er ekki, hér er um fullyršingu aš snjó kyngi nišur.

Held žó aš vķšar hafi snjóaš um sunnan og vestanvert landiš en blašamašurinn heldur. 

Tillaga: Snjó kyngir nišur į höfušborgarsvęšinu.

2.

„Rithöfundur ķ fyrsta sinn valinn.“ 

Fyrirsögn į blašsķšu 12 ķ Morgunblašinu 21.1.2019.      

Athugasemd: Ķ ķslensku getur sagnorš stašiš nokkuš vķša ķ setningu en śtkoman er ekki alltaf góš.

Sögnin ķ fyrirsögninni hér aš ofan er aftast ķ setningunni, sem er vont. Hśn hljómar illa og žį efast oft lesandinn um fréttina og flettir bara blašinu įfram įn žess aš lesa hana. 

Hér er lķtill leikur. Hvar er hęgt aš setja sagnoršiš:

  1. Rithöfundur ķ fyrsta sinn valinn.
  2. Rithöfundur ķ fyrsta valinn sinn.
  3. Rithöfundur ķ valinn fyrsta sinn.
  4. Rithöfundur valinn ķ fyrsta sinn.
  5. Valinn rithöfundur ķ fyrsta sinn.

Sumir žessara kosta geta gengiš, ašrir eru bull. Sį žrišji bendir til žess aš rithöfundurinn sé dįinn, hafi falliš ķ valinn (nafnorš) (vantar žó eitt „ķ“). Hlżtur aš vera eftirsóknarvert geta falliš ķ valinn oftar en einu sinni.

Tillaga: Rithöfundur valinn ķ fyrsta sinn.

3.

„Danska rķkisśtvarpiš hefur eftir lögreglunni aš einstaklingurinn sem lést hafi reynt aš foršast eldsvošann meš žvķ aš stökkva śt um gluggann af fjóršu hęš.“ 

Frétt į vef Rķkisśtvarpsins.     

Athugasemd: Mašur er vissulega einstaklingur og bęši oršin geta įtt viš karl og konu. Lķtil hefš er fyrir žvķ aš tala um einstakling.

Į vef Danmarks Radio, DR, segir:

- Personen sprang ud fra et vindue i fjerde sals hųjde. Ambulancefolk fandt vedkommende liggende i kritisk tilstand, og kort efter erklęrede en lęge personen for dųd, siger vagtchef Henrik Moll.

Danir tala um „en person“, persónu, sem viš notum sjaldan. Fréttamašurinn veit ekki alveg hvernig hann į aš žżša og grķpur žvķ til žess rįšs aš tala um einstakling. Žaš getur svo sem veriš ķ lagi en er ekki algengt. Ķ dönsku fréttinni kemur ekki fram hvort sį sem dó hafi veriš karl eša kona. 

Ég er ekki mjög klįr ķ dönsku en getur veriš aš žaš sem Danir kalla „fjerde sal“ sé fimmta hęš į ķslensku? Žetta er dįlķtiš lśmsk spurning vegna žess aš ekki telja allir hęšir į sama hįtt.

Ķ Bandarķkjunum er almennt tališ aš fyrsta hęš sé sś sem gengiš er inn ķ frį götu. Bretar segja sömu hęš vera jaršhęš (ground floor). Ķ fasteignaauglżsingum hér į landi viršast ķbśšir į fyrstu hęš oft sagšar į jaršhęš og žar fyrir ofan er önnur hęš og svo framvegis. Engin verslun viršist žó vera sögš į jaršhęš, žį er talaš um fyrstu hęš. Eflaust eru margar undantekningar frį žessu.

Tillaga: Danska rķkisśtvarpiš hefur eftir lögreglunni aš mašurinn sem lést hafi veriš aš flżja eldinn og žvķ stokkiš śt um glugga į fjóršu hęš.

4.

„Bišla til ökumanna aš skafa allan hringinn.“ 

Frétt į visir.is.     

Athugasemd: Sögnin aš bišla er nįtengt oršinu bišill og merkir aš bišja sér konu, bišja um hönd hennar. Bišill er sį sem bišlar. Oršiš er einnig skylt sögninni aš bišja

Enginn er lengur bišill, ungt fólk žekkir varla oršiš. Karlar og konur bišja millišalaust um hönd žess sem žvķ lķst afar vel į. Viš fešur sitjum uppi meš oršin hlut, heimur versnandi fer (hér žyrfti aš vera brosmerki svo enginn haldi aš žetta sé eitthvaš annaš en spaug).

Meš žetta ķ huga er varla hęgt aš segja lögreglan sé į bišilsbuxum, heldur bišur hśn ökumenn um aš skafa glugga bķlsins. Skafa hringinn, žaš skilst alveg og er bara ansi gott. 

Merkingin sagnarinnar aš bišla hefur ef til vill breyst, en er žaš réttlętanlegt? Löggan getur ešli mįls vegna ekki bišlaš, oršiš leyfir žaš ekki. BSRB getur ekki heldur bišlaš, ekki Alžingi eša Frķmśrar. Sum orš eru bara žannig gerš aš merkingunni veršur varla breytt. Ekki geta konur kvęnst … Man ķ augnablikinu ekki eftir fleiri sagnoršum sem eru svona órjśfanlega tengt öšru kyninu. Žó geta konur veriš skipstjórar, stżrimenn, fengiš sveinspróf og jafnvel tekiš pungapróf. Geta ekki karlar veriš ljósmęšur, flugfreyjur og hjśkrunarkonur (śbbs … žetta mį ekki segja)?

Fólk nennir ekki aš skafa snjó og ķs af öllum gluggum bķla sinna og ekki heldur af fram og afturljósum.

Tillaga: Hvetja ökumenn til aš skafa allan hringinn.

5.

„Tjón­vald­ur ķ vķmu og į van­bśn­um bķl“ 

Fyrirsögn į mbl.is.      

Athugasemd: Hvaš žykistu eiginlega vera? sögšum viš krakkarnir ķ gamla daga žegar einhver skar sig śr hópnum. Lķklega er žetta enn sagt. Žetta datt mér ķ hug žegar ég las fyrirsögnina žvķ aušvitaš flögraši žaš aš mér aš žetta orš „tjónvaldur“ vęri ęttaš frį lögreglunni. Hvaš žykist hśn eiginlega vera? 

Löggan er svo klįr aš finna upp orš og hśn skrifar stofnanamįllżsku, beitir oršum sem enginn notar. Svona uppskrśfašur texti er frekar leišigjarn og enn verra er žegar blašamenn apa hann eftir.

Ķ stuttu mįli er fréttin svona: 

Tjónvaldur undir įhrifum vķmuefna fékk höfušhögg er hann hafnaši į ökukennslubifreiš en ók af vettvangi į vanbśinni bifreiš sinni į hverri hjólbaršar eru ónżtir.

Svona talar löggan. Ķ endursögn į kaffistofu hjį mér var žetta oršaš svona: 

Dópašur  nįungi ók bķl į ónżtum dekkjum į annan. Hann flśši en löggan nįši honum skömmu sķšar.

Žetta kallast nęstum žvķ ešlilegt mįl, laust viš oršskrśš og rembing.

Fréttin er miklu lengri. Žar er margoft sagt frį aumingjans mönnum sem „vistašir“ voru ķ „fangageymslu“. Einn olli ónęši annar var ķ „annarlegu įstandi“. Žegar ég starfaši sem blašamašur var fariš meš svona „ónęšisvalda“ og fyllibyttur eša dópista į lögreglustöšina og žar settir ķ fangelsi, settir inn.

Svo finnst žessi gullna mįlsgrein ķ fréttinni:

Marg­ir öku­menn létu ekki slęma fęrš į höfušborg­ar­svęšinu stöšva sig žrįtt fyr­ir aš hafa neytt įfeng­is eša annarra vķmu­efna įšur en lagt var af staš śt ķ um­feršina.

Greinilegt er aš sumir treysta sér ekki edrś ķ ófęršina. Er žaš ekki bara skiljanlegt? Svo er žaš hitt gullkorniš:

Žrķr öku­menn voru stöšvašir ķ hinum żmsu hverf­um höfušborg­ar­svęšis­ins ķ nótt og įttu žeir žaš all­ir sam­eig­in­legt aš vera und­ir įhrif­um fķkni­efna.

Žessi mįlsgrein er hrįkasmķši. Į henni mį skilja aš žessir žrķr hafi margsinnis veriš stöšvašir hér og žar en ekki handteknir, teknir aftur og aftur. Lķklega er žaš ekki rétt.

Tillaga: Frįbęr fyrirsögn.

6.

„5 dögum sķšan“

Fyrirsögn į vef lögreglunnar.  

Vefsķša löggunnarAthugasemd: Vefur lögreglunnar er eflaust įgętur. Hann er samt frekar dönskuskotinn. Fyrir ofan hverja frétt stendur hversu langt sķšan hśn var birt. Dęmi:

3 dögum sķšan
Umferšaróhapp į Kjalarnesi

Žetta gerir danska lögreglan ekki. Į vefsķšu hennar er fréttir en žar er lįtiš nęgja aš birta dagsetninguna sem er alveg til fyrirmyndar. Vęri danska löggan eins og sś ķslenska gęti frétt hjį žeim veriš svona:

3 dager siden
Politiet går eftir hensynslöse syklister og knallertkorere

Stašreyndin er žessi: Žegar viš segjum į ķslensku „fyrir žrem dögum sķšan“ erum viš undir įhrifum af dönsku mįli en žar er sagt „for tre dager siden“

Merkingin į ķslensku breytist ekkert žó viš sleppum atviksoršinu sķšan. Žar aš auki telst réttara mįl aš segja fyrir žrem dögum.

Nišurstašan er sś aš löggan žarf aš lagfęra vefinn sinn, aš minnsta kosti aš žessu leyti.

Meš tilliti til žess sem sagt var ķ athugasemd fimm mętti löggan lķka draga verulega śr stofnanamįllżsku sinni, helst sleppa henni alveg.

Tillaga: Fyrir 3 dögum.


Fyrir atvikiš hafa žeir liši sįlarkvalir ...

Ekki hvaš sķst žeir sem žaš geršu, eins og žeir hafa višur­kennt af­drįtt­ar­laust og bešist fyr­ir­gefn­ing­ar į af ein­lęgni. Fyr­ir at­vikiš hafa žeir enda lišiš sįl­ar­kval­ir og žegar žolaš grimmi­legri refs­ingu en nokk­ur dóm­stóll myndi telja višeig­andi.

Svo segir Sigmundur Davķš Gunnlaugsson, žingmašur, ķ grein ķ Morgunblaši dagsins. Ķ tveimur mįlsgreinum kemur hann inn į žaš sem marga hefur grunaš en enginn spurst fyrir um: Hvernig er lķšan žessara žingmanna?

Umręšan um vanhugsaš drykkjuröfl var heiftarleg og versnaši eftir žvķ sem į leiš. Allir žurftu aš tjį sig um orš žessara žingmanna og žeim voru valin žau verstu hrakyrši sem hugsast gat. 

Aušvitaš įttu žeir gagnrżnina skilda en žaš flögrar engu aš sķšur aš manni umręšan hafi veriš aš stórum hluta óžörf enda oft yfirmįtlega skķtleg.

Fyrir löngu var nóg komiš. Žó bendir margt til žess aš fjöldi fólks hafi eingöngu gagnrżnt žingmennina til žess eins aš upphefja sjįlfa sig, rétt eins og žeir gera, sem teljast „virkir ķ athugasemdum“ fjölmišla.

„Lišiš sįlarkvalir ...“ Stöldrum viš eitt augnablik og ķhugum žetta.

Hversu lengi skal refsaš fyrir orš sem lįtin voru falla ķ hugsunarleysi? Hvenęr er umręšan oršin aš ljótu einelti?

Er ekki meira en nóg žegar sįlarheill fólks er ķ veši? 

Getur žś, lesandi góšur, fundiš til meš öšrum eša er žér alveg sama?


Rśll af boltahindrun, vera milli tannanna į fólki og ašskiliš mįl,

Athugasemdir viš mįlfar ķ fjölmišlum.

 

Skemmra og skemur

„Žessar ašgeršir ganga skemur en mašur įtti von į.“ Žarna hefši žurft aš standa skemmra. 

Ašgeršir geta gengiš langt eša skammt og žį gengiš lengra eša skemmra en vęnst var. 

Śrbęturnar sem stefnt var aš geta hins vegar enst lengur eša skemur en vęnst var. 

Skemmra um vegalengd, skemur um tķma.

Mįliš į blašsķšu 60 ķ Morgunblašinu 17.1.2019.

 

Nefnifallssżki

Nefnifallssżki lętur lķtiš yfir sér enda hefur ekki veriš amast viš henni eins mikiš og žįgufallssżkinni alręmdu (t.d. mér langar ķ staš mig langar). 

Nefnifallssżki er žó talsvert algeng meš mörgum sögnum, t.d. śthluta, eins og žegar sagt er aflaheimildir voru śthlutašar ķ staš aflaheimildum var śthlutaš.

Śr dįlkinum Orštak į blašsķšu ķ Morgunblašinu 19.1.2019.

 

1.

„Dagur Siguršsson og fallega japanskan hans var mikiš į milli tannanna į fólki mešan į leik Ķslands og Japan stóš.“ 

Frétt į visir.is.      

Athugasemd: Blašamašurinn skilur ekki oršasambandiš aš vera į milli tannanna. Žaš žżšir ekki einhver sakleysisleg umręša heldur er beinlķnis veriš aš baktala žann sem fyrir veršur. Hvernig er hęgt aš vera blašamašur og klśšra žessu?

Fólk dįšist aš japönskunni hans Dags og hęldi honum jafnvel fyrir hana. Ólķklegt er aš hann hafi veriš baktalašur. Hins vegar eru ekki miklar lķkur į žvķ aš margir Ķslendingar hafi hafi vitaš hvort japanskan hans hafi veriš fallega eša ekki.

Tillaga: Dagur Siguršsson og fallega japanskan hans lofuš mešan į leik Ķslands og Japan stóš.

2.

„Tališ er aš Lance Armstrong sé ķ dag metinn į um sex milljarša ķslenskra króna.“ 

Frétt į visir.is.      

Athugasemd: Stundum er sagt aš einhver sé jafnžyngdar sinnar virši ķ gulli og žaš er mikiš hól, žyngdin er aukaatriši žegar slegnir eru svona gullhamrar.

Hjólreišakappinn Lance Armstrong er ekki metinn til fjįr, hvorki ķ žyngd sinni né į annan hįtt. Hins vegar eru aušęfi hans talin vera um sex milljaršar króna. Žaš er aušvitaš allt annaš mįl.

Ķ žessu tilviki er óžarfi aš taka žaš fram aš žetta sé aušur hans „ķ dag“, aš öšrum kosti hefši komiš fram tilvķsun til annars tķma.

Tillaga: Tališ er aš aušur Lance Armstrong sé metinn į um sex milljarša ķslenskra króna.

3.

„Hafši Seinfeld įhugi žjįlfarans įhrif į komu Kramer?“ 

Fyrirsögn į visir.is.      

Athugasemd: Ég skildi ekki fyrirsögnina žegar ég las hana fyrst. Žurfti nokkrar atrennur og žį las ég fréttina, en žaš hefši ég ekki įtt aš gera. Ég skil hana nśna, hśn er alls ekki röng mętti vera skįrri. Fréttin er hins vegar illa skrifuš. Hvaš finnst lesendum til dęmis um žetta:

Sóknarlega er hann ruslakarl sem skorar eftir rśll af boltahindrun, hrašaupphlaupum sem og ruslastig.

Žetta er frétt um körfubolta og rętt viš žjįlfara ķ efstu deild. Blašamašurinn veit įbyggilega hvaš snżr upp og nišur į körfubolta en hann žarf vanda sig betur, lesenda sinna vegna.

Reglan sem ALLIR blašamenn verša aš hafa ķ huga er aš skrifa frétt sķna į skiljanlegu mįli. Tali višmęlandinn ekki gott mįl į blašamašurinn aš umorša žaš, endursegja. Ofangreint er bull. 

Žetta skilst ekki heldur:

Sem körfuboltamašur er hann hugsašur til aš dżpka bekkinn hjį okkur, …

Ég skil žetta ekki, hef žó leikiš körfubolta. Er veriš aš endursmķša einhvern bekk og hvaš kemur hann ķžróttinni viš?

Tillaga: Var Kramer rįšinn vegna žess aš žjįlfarinn hefur įhuga į Seinfeld žįttunum?

4.

„Alls greiddu 115 žingmenn atkvęši meš Löfven og 77 sįtu hjį. 153 greiddu atkvęši gegn Löfven.“ 

Frétt į visir.is.      

Athugasemd: Reglan er žessi: Ekki byrja setningu į tölustöfum. Žetta žekkist hvergi ķ vestręnum tungumįlum. Įstęšan er einföld. Meš punkti er setningu eša mįlgrein lokiš og žį getur önnur byrjaš og žaš er gert meš stórum staf ķ upphafi fyrsta oršs. Žetta er öllum aušskiljanlegt, truflar ekkert. Tölustafur truflar hins vegar vegna žess stóran staf vantar. Tala stendur žarna eins og illa geršur hlutur.

Fyrsti stafurinn ķ setningu kallast upphafsstafur, lķka hįstafur. Ķ ensku nefnist hann „capital letter“, „stor bokstav“ į norsku, dönsku og sęnsku (stór stafur į ķslensku), „Großbuchstabe“ į žżsku, „lettre capitale“ į frönsku og svo framvegis.

Žrįtt fyrir žessa reglu hallast margir aš žeirri undantekningu aš fyrirsagnir megi byrja į tölustaf. Einnig veldur žaš engum vandręšum ef töluorš er notaš ķ staš tölustafs.

Berum nś saman ofangreinda tilvitnun og tillöguna hér fyrir nešan. Ķ henni er punkti breytt ķ kommu, sneitt framhjį tvķtekningunum, nįstöšunni. 

Tillaga: Alls greiddu 115 žingmenn atkvęši meš Löfven og 77 sįtu hjį, 153 gegn.

5.

„Hafžór, sem nżlega var dęmdur ķ tólf mįnaša fangelsi fyrir peningažvętti ķ ašskildu mįli, sagši …“ 

Frétt į visir.is.      

Athugasemd: Sagnoršiš aš ašskilja merkir greinilega aš skilja aš en hentar ekki ķ žessu sambandi. Blašamašurinn ętlar sér eflaust aš segja aš mįlin séu tvö og eigi ekkert sameiginlegt. Žį er gott aš nota óįkvešna fornafniš annaš, en žaš er haft til eitthvaš sem er hlišsętt, andstętt eša ķ samanburši, svo dęmi séu tekin.

Réttara er aš segja aš mašurinn hafi veriš dęmdur ķ öšru mįli. Oršin „ašskiliš“ og „annaš“ eru žvķ gjörólķk aš merkingu ķ žvķ samhengi sem hér um ręšir.

Tillaga: Hafžór, sem nżlega var dęmdur ķ tólf mįnaša fangelsi fyrir peningažvętti ķ öšru mįli, sagši …


Yfirhalning, endinn į eldinum og fólk pint og myrt ...

Athugasemdir viš mįlfar ķ fjölmišlum.

 

1.

„Sprengdi flug­eld ķ garši ķbśa.“ 

Fyrirsögn į mbl.is.      

Athugasemd: Mér finnst žetta dįlķtiš skrżtin fyrirsögn žó eflaust sé hśn ekki röng. Hśn er bara klśšursleg og vakti žvķ athygli mķna. Sį ekki eftir aš hafa lesiš įfram.

Seinna ķ fréttinni segir:

Lög­reglu­menn höfšu uppi į viškom­andi sem višur­kenndi ekki verknašinn en kvašst žó ętla aš hętta žessu.

Žarna hló ég upphįtt.

Ķ menntaskólanum sögšu ķslenskukennarnir aš ég ętti ekki aš nota „slettuna“ viškomandi, hśn vęri danska. Sķšar varš til oršiš „hlutašeigandi“ sem ķslenskumönnum žótti ekki skįrra. Ķ Mįlfarsbankanum į malid.is segir:

Oršinu viškomandi er oft hęgt aš sleppa. Til dęmis fer betur į aš tala um rekstur fyrirtękjanna en „rekstur viškomandi fyrirtękja“.

Aušvitaš er hęgt aš sleppa slettunni og segja: „Lögreglumenn höfšu uppi į manninum sem ...“ 

Tillaga: Sprengdi flugeld ķ garši ķbśšarhśss.

2.

„Heimilislaus mašur fęr yfirhalningu.“ 

Fyrirsögn į visir.is.       

Athugasemd: Er nś ekki nóg į einn heimilislausan mann lagt svo hann sé ekki ķ žokkabót skammašur? Jś, sį sem fęr yfirhalningu er skammašur. Į malid.is segir um oršiš yfirhalningu:

žaš aš skamma einhvern duglega

Ekki veit ég um uppruna oršsins en hér er blašmašurinn aš žżša śr ensku sem enginn į aš gera nema hafa tök į bįšum mįlunum. Ensk oršabók segir um oršiš „makover“:

a complete transformation or remodeling of something, especially a person“s hairstyle, makeup, or clothes.

Blašamašurinn kann aš vita hvaš „makeover“ žżšir en žegar hann skrifar fréttina veršur honum fótaskortur į ķslenskunni og žżšir oršiš rangt. Vefst mér lķka tunga um höfuš, finn ekkert eitt orš sem hentar hér svo aš ég reyni lengri leišina meš hlišsjón af efni „fréttarinnar“.

Tillaga: Heimilislaus mašur fęr klippingu og nż föt.

3.

„Sjį fyr­ir end­ann į eld­in­um.“ 

Fyrirsögn į mbl.is.        

Athugasemd: Hér er ekki veriš aš tala um langeld ķ reykmettušu hśsi žar sem ekki sést enda į milli. Blašamašurinn er lķklega aš segja aš lķkur séu til aš eldurinn verši brįtt slökktur, slökkviliši nįi brįtt tökum į honum. Oršafęriš hjį blašamanninum er eins og „vatn śr heišskķrum lęk“ ...

Sé ętlunin aš nota orštök eša oršasambönd žį verša žau aš hęfa fréttinni. Enginn sér fyrir endan į eldi nema eldstęšiš sé langt … 

Tillaga: Slökkvistarfinu lżkur brįtt.

4.

„Teikavei, teikavei. Nings“ 

Auglżsing į Bylgjunni kl. 17:55, 14.1.2019.        

Athugasemd: Žiš žarna, Bjarni Óskarsson og Hrafnhildur Ingimarsdóttir, skrįšir eigendur Nings, skiptir ķslenskan ykkur engu mįli? Er žaš stefna ykkar aš setja móšurmįliš skör lęgra en enskuna?  

Fyrirtękiš auglżsir į ensku ķ ķslensku śtvarpi. Take-a-way er upprunalega amerķskt hugtak sem merkir aš višskiptavinurinn komi, kaupi matinn og fari meš hann til neyslu annars stašar. Annaš amerķskt er „dręv žrś“ (drive through).

Aušvitaš viršist žetta vera „kśl“ (e. cool) en hlišarverkunin er einfaldlega sś aš svona dregur smįtt og smįtt žróttinn śr mįlinu. Bjarni og Hrafnhildur vinna gegn ķslenskunni.

Og žaš sem verra er, śtvarpsstöš eins og Bylgjan tekur athugasemdalaust viš auglżsingunni. Eru engar sišareglur hjį žessu śvarpsfyrirtęki eša er žvķ sama um ķslenskt mįl?

Tillaga: Sęktu matinn til okkar. Nings.

5.

„… markvisst leitaš uppi hinsegin fólk, žaš fangelsaš, pynt og myrt.“ 

Frétt kl. 17 į Bylgjunni 14.1.2019 (skrįš eftir minni).        

Athugasemd: Žetta er ekki gott, fljótfęrnin skemmir frétt. Fréttamašurinn žekkir ekki sögnina aš pynda en ręšur ekki viš hana. Hśn beygist sterkt ķ lżsingarhętti žįtķšar. Fólkiš var pyntaš. Oršiš sem er ķ tilvitnuninni hér aš ofan er ekki til.

Tillaga: Markvisst leitaš uppi hinsegin fólk, žaš fangelsaš, pyntaš og myrt.

6.

„ Blašiš kaus hann einnig bestu kaupin, en …“ 

Grein į bls. 11 ķ bķlablaši Morgunblašsins 15.1.2019.         

Athugasemd: Hér segir blašamašur frį Rexton jeppa og vitnar ķ blašiš 4x4 Magazine sem hafi „kosiš hann sem bestu kaupin“.

Ķ žessu tilfelli hefur blašiš tališ bķlinn, vališ hann eša śtnefnt sem bestu kaup jeppa. Dreg stórlega ķ efa aš kosningar hafi įtt žarna hlut aš mįli.Mį vera aš greidd hafi veriš atkvęši į ritstjórninni. Mikill munur er į atkvęšagreišslu og kosningum.

Svo velti ég fyrir mér hvers vegna alls kyns bķlar sem kallašir eru jeppar skuli ekki vera prófašir į fjallvegum, žeim til dęmis ekiš yfir įr og fljót. Žegar menn treysta sér ekki til žess finnst mér einsżnt aš žessir bķlar eru „ašeins“ fjórhjóladrifnir en ekki jeppar ķ hefšbuninni merkingu žess oršs.

Tillaga: Blašiš taldi hann einnig bestu kaupin, en …


Nśskrifandi, įbreiša og leigutakar heišrašir

Athugasemdir viš mįlfar ķ fjölmišlum.

 

1.

„Mesti nśskrifandi rithöfundur Noršurlandanna?“ 

Fyrirsögn į Silfri Egils ķ dv.is.     

Athugasemd: Hef aldrei séš eša heyrt žetta orš „nśskrifandi“ og get ekki įttaš mig į merkingunni. Litlu varš ég nęr meš žvķ aš lesa pistil Egils žvķ hann endurtekur ekki oršiš annars stašar.

Ķ upphafi segir Egill:

Žvķ mį halda fram aš Kim Leine sé mesti rithöfundur Noršurlandanna um žessar mundir. 

Žetta skil ég įgętlega og tek žaš sem svo aš hér sem um aš ręša skżringu į fyrirsögninni. Hśn er engu aš sķšur arfaslęm.

Tillaga: Fremstur rithöfunda į Noršurlöndum?

2.

„Hśn telur aš žaš sé meš ólķkindum aš Jóhannes hafi ekki veriš śrskuršašur ķ gęsluvaršhald į neinum tķmapunkti og starfi óįreittur.“ 

Frétt į dv.is.      

Athugasemd: Tķmapunktur er eiginlega óžarft orš ķ ķslensku, aš minnsta kosti eins og žaš er oftast notaš ķ fjölmišlum. Hér aš ofan mętti taka śt žrjś orš, „į neinum tķmapunkti“ og merking mįlsgreinarinnar breytist ekkert, veršur jafnvel skżrari. Einnig vęri hęgt aš sleppa „ekki“ og setja aldrei ķ stašinn og skilningur lesandans eykst.

Hafi mašurinn aldrei veriš śrskuršašur ķ gęsluvaršhald skiptir engu hversu mörgu sinnum oršiš „tķmapunktur“ er sett ķ mįlsgreinina, hśn veršur aldrei betri en tillagan hér aš nešan.

Rangt er aš segja aš lögregla eša dómstólar įreiti mann sem brżtur lög eša reglur. Į malid.is segir um sögnina aš įreita:

sżna (e-m) óvelkomna athygli

    • ég žori ekki aš įreita hann mešan hann er ķ slęmu skapi
    • žessi hugsun hefur įreitt mig lengi
    • hśn segir aš mašurinn hafi įreitt sig kynferšislega

Betur fer į žvķ aš segja aš mašurinn starfi eins og ekkert hafi ķ skorist eša gerst.

Žetta er löng frétt en ekki vel skrifuš og mį gera fjölmargar ašrar athugasemdir. Blašamašurinn veršur aš taka sig į.

Tillaga: Henni finnst furšulegt aš Jóhannes haf aldrei veriš śrskuršašur ķ gęsluvaršhald heldur starfi eins og ekkert hafi gerst.

3.

„Žarna eru nįtt­śr­lega leigu­tak­ar ķ dag, sem aš hafa sķna leigu­samn­inga og viš heišrum žį,“ … 

Frétt į mbl.is.       

Athugasemd: Į nżįrsdag veitti forseti Ķslands nokkrum žekktum borgurum landsins fįlkakross. Meš réttu mį segja aš žetta fólk hafi veriš heišraš.

Reitir ętla aš byggja ķbśšir į svokallašri Orkuhśsslóš sem er į milli Sušurlandsbrautar og Įrmśla ķ Reykjavķk. Žar leiga nokkur fyrirtęki hśsnęši og forstjóri Reita ętlar aš heišra eigendur žeirra. Enginn veit hvers vegna eša hvernig. Žeir geta ķ žaš minnsta leyft sér aš hlakka til. 

Ķ ensku oršabókinni ķ tölvunni minni segir aš enska sögnin to honour hafi fleiri en eina merkingu, en lķka žessa:

fulfil (an obligation) or keep (an agreement):

accept (a bill) or pay (a cheque) when due: the bank informed him that the cheque would not be honoured.

Į ķslensku tölum viš ekki svona. Ķslenska sögnin aš heišra hefur žarna ekki sömu merkingu og žaš enska. Réttara er aš segja aš samningurinn verši virtur, leigusalinn ętli sér  virša samninginn, ekki rifta honum eša segja upp.

Merkilegur samhljómur er milli sagnanna heišra og virša. Sś sķšarnefnda getur merkt aš meta til veršs, meta og jafnvel heišra. Allir žekkja einhvern viršulegan karl eša konu og žau hin sömu geta einnig veriš heišursmašur eša heišurskona žó svo aš žetta fari nś ekki endilega saman.

Ķ heild sinni er mįlsgreinin svona og hśn er mjög slęm:

„Žarna eru nįtt­śr­lega leigu­tak­ar ķ dag, sem aš hafa sķna leigusamninga og viš heišrum žį,“ seg­ir Gušjón, sem seg­ir Reiti og Reykja­vķk­ur­borg vera į leišinni ķ „nokkuš langt feršalag“ varšandi žessa upp­bygg­ingu, sem rįšgert er aš geti haf­ist um tveim­ur įrum eft­ir aš deili­skipu­lags­vinnu lżk­ur, sam­kvęmt frétta­til­kynn­ingu sem borg­in lét frį sér ķ morg­un.

Žetta er löng og flókin mįlsgrein. Mikilvęg regla blašamanns er aš setja punkt sem oftast. Ekki flękja mįliš meš fleiri en einni aukasetningu. Ekki heldur flękja sig ķ klisjum eša detta ķ nįstöšu.

Aušvitaš į blašamašurinn aš vita betur er aumingjans forstjóri Reita sem įbyggilega er žręlmenntašur ķ śtlandinu og skilur jafnvel betur ensku en hrognamįliš okkar. Skylda blašamanns felst ekki ķ žvķ aš dreifa mįlvillum til lesenda. Honum ber aš lagfęra mįl višmęlandans og fęra ķ betra horf. Sé žaš ekki gert į ķslenskan enn minni möguleika en ella og kaffęrist endanlega ķ flóšbylgju enskra mįlįhrifa.

Aš lokum mį efna žetta „nįttśrulega“ sem er gjörsamlega gagnslaust orš žarna. Ekkert „nįttśrulegt“ viš aš fólk leigi fasteignir eša leigi žęr śt.

Tillaga: Į fyrirhugušu byggingarlandi eru nś fasteignir ķ śtleigu og Reitir munu virša alla gilda leigusamninga enda langt žangaš til framkvęmdir hefjast. Um tveimur įrum eftir aš deiliskipulag er samžykkt gętu žęr hafist samkvęmt fréttatilkynningu frį Reykjavķkurborg.

3.

„Klara śr Nylon meš magnaša įbreišu af laginu Farinn.“ 

Fyrirsögn į visir.is.        

Athugasemd: Enska nafnoršiš „cover“ getur žżtt teppi eša įbreiša. Enska oršabókin segir svo:

(also cover version) a recording or performance of a song previously recorded by a different artist: the band played covers of Beatles songs.

Žannig aš „a cover song“ er hljóšritaš eša svišsflutt lag, flutt er eftir annan en žann sem samdi. Sé žetta rétt lżsing er gjörsamlega śt ķ hött aš kalla slķkt lag „įbreišu“.

Hins vegar skortir mig žekkingu til aš koma meš višhlķtandi orš ķ stašinn og bišla žvķ til lesenda um skżringar og tillögur.

Tillaga: Engin tillaga gerš.

4.

„Paul Pogba, mišjumašur enska knatt­spyrnu­fé­lags­ins Manchester United, įtti góšan leik fyr­ir Untied žegar lišiš vann 1:0-śtisig­ur gegn Totten­ham ķ stór­leik ensku śr­vals­deild­ar­inn­ar ķ dag.“ 

Frétt į mbl.is.         

Athugasemd: Žetta er ferlega „nafnoršaleg“ mįlsgrein. Munum aš ķslenskan er mįl sagnorša. Blašamašurinn er greinilega bjarglaus ķ nafnoršaflaumi.

Er žaš stórleikur žegar liš ķ sjötta sęti leikur viš annaš sem er ķ žrišja sęti? Held aš blašamašur Moggans myndi varla kalla žaš stórleik ef Watford (7. sęti) myndi leika viš Chelsea (4. sęti). Held aš stéttasskipting į enskum fótboltališum sé stašreynd. Ašallinn eru lišin ķ sex eša sjö efstu sętunum, Žar fyrir nešan eru mišlungslišin og svo rekur rusliš restina. Ekkert ósvipaš žvķ žegar skipt var ķ liš žegar mašur var sjö įra.

Hér er nokkup sannfęrandi smįsmygli: Vit ekki allir aš Manchester United er fótboltališ ķ Englandi og leikur ķ śrvalsdeildinni? Af hverju er ekki hiš sama sagt um Tottenham? Svona gęti žį tilvitnunin veriš meš oršalagi ķžróttablašamanns:

Paul Pogba, hinn franski knattspyrnumašurinn į mišjunni ķ enska knatt­spyrnu­fé­laginu Manchester United, įtti góšan knattspyrnuleik fyr­ir United žegar lišiš vann 1:0-śtisig­ur gegn enska knattspyrnulišinu Totten­ham ķ ensku śrvalsdeildinni ķ knattspyrnu ķ stór­leik ensku śr­vals­deild­ar­inn­ar ķ dag.

Mį vera aš žessi hręšilega stökkbreytta mįlsgrein sé ekkert fyndin. 

Enskan er tungumįl nafnorša og sś stašreynd truflar skrif allmargra fjölmišlamanna į ķslensku.

Tillaga: Paul Pogba, mišjumašur Manchester United, lék vel žegar lišiš sigraši Tottenham ķ dag meš einu marki gegn engu.

5.

„Alexis Tsipras kallar eftir atkvęšagreišslu um traustsyfirlżsingu į stjórn sķna og samžykkt samnings um nafnbreytingu.“ 

Millifyrirsögn į blašsķšu 17 ķ Morgunblašinu 14.1.2019.      

Athugasemd: Frekar margt ķ fréttum į ensku er nś oršiš žżtt beint, stundum įn umhugsunar. Oršasambandiš aš kalla eftir er eitt žeirra. Af öšrum mį nefna stķga fram, stķga til hlišar og fleiri.

Į Bloomberg fréttamišlinum segir svo:

Prime Minister Alexis Tsipras’s political future is on the line this week after a coalition breakdown prompted him to call a confidence vote in parliament, raising the risk of an early election.

Mį vera aš žaš sé ekki svo alslęmt aš segja aš mašurinn hafi „kallaš eftir“. Merkingin er engu aš sķšur alveg skżr į ensku:

Publicly ask for or demand.

kalla merkir aš hrópa en į žessum tveimur sagnoršum er nokkur merkingarmunur sem rekja mį til uppruna žeirra.

Til er köllun sem segja mį aš sé hvatning til aš gera eitthvaš, innri hvatning eša sem kemur frį öšrum. Viš žekkjum nafnoršiš kall (ekki sem karlmašur), lķklegast eingöngu ķ samsetta oršinu prestakall. Į malid.is segir: 

Af so. kalla er leitt bęjarnafniš Kaldašarnes < †Kallašarnes, af *kallaš(u)r ‘sį sem hrópar (į ferju) …

Fólk kallaši hér įšur fyrr eftir ferjunni svo žaš kęmist yfir Ölfusį. Žvķ er ekki alveg śt ķ hött aš „kalla eftir žjóšaratkvęšagreišslu“ ķ merkingunni aš óska eftir. Mį vera aš mér fróšari menn hafi eitthvaš viš žetta aš athuga. 

Hitt er svo annaš mįl aš viš žurfum fjölbreytni ķ ritušu mįli. Į sömu blašsķšu ķ Mogganum er önnur frétt og žar stendur bęši ķ fyrirsögn og ķ fréttinni sjįlfri:

Žróunarsamband Sušur-Afrķkužjóša (SADC) kallaši ķ gęr eftir endurtalningu į atkvęšum eftir forsetakosningarnar sem fóru fram ķ Austur-Kongó um įramótin.

Žori aš vešja hįrkollunni minni aš sami blašamašur skrifaši lķka žessa frétt. Ķ staš žess aš segja aš einhver kalli eftir mį nota óskar eftir, fer fram į, bišur um, krefst og įlķka.

Aš hrópa getur lķka merkt aš kalla en lķklega ekki alveg į sama hįtt. Ķ Ķslenskri oršsifjabók į malid.is segir um uppruna oršsins, og er ekki vķst aš allir kannist viš žetta:

hróp h. ‘kall, óp; rógur, illmęlgi; flimt, gys’; hrópa s. ‘ępa, kalla; ręgja, hrakyrša’

Žetta žekkjum viš ķ oršasambandinu aš gera hróp aš einhverjum sem merkir alls ekki „aš kalla aš einhverjum“. 

Tillaga: Alexis Tsipras fer fram į atkvęšagreišslu um traustsyfirlżsingu į stjórn sķna og samžykkt samnings um nafnbreytingu.


Žjóšarskömm aš Einar Kįrason fęr ekki listamannalaun

Einar KįrssonHann er einn mesti nślifandi sögumašur sem ég veit af, grķšarlega vel mįli farinn og hefur margt aš segja sem žó er ekki sjįlfgefiš hjį ķslenskum rithöfundum. Ég er aušvitaš aš tala um Einar Kįrason, hinn mikla jöfur ķslenskra skįldsagna.

Vinskapur okkar Einars er afar einhliša. Hann veit ekkert um mig en ég hef lengi veriš einn af ašdįendum hans, žaš er aš segja hef lesiš bękurnar, žó ekki allar ... Meš öšrum oršum, viš žekkjumst ekki hętishót.

Stormfuglar hafa veriš ķ seilingarfjarlęgš frį skrifborši mķnu frį žvķ um mitt sķšasta sumar og hef ég ótal sinnum gripiš ķ hana.

Rithöfundurinn Einar Kįrason er einstakur. Enginn annar getur skrifaš eins og hann gerir ķ Stormfuglum. Stundum langar og flóknar mįlsgreinar, sem žó eru svo haganlega saman settar aš lesandinn missir hvorki žrįšinn né athyglina. Minnimįttar skrifarar kunna ekki žessa list og viš lķtum allir upp til Einars, żmist meš ašdįun eša öfund, jafnvel hvort tveggja.

StormfuglarÉg fletti bókinni žegar ég var aš skrifa žennan pistil og kom af tilviljun žar nišur er segir af stżrimanninum: 

Frammi ķ kįetunni undir hvalbaknum var annars stżrimašur aleinn og farmlama, hann kastašist śt śr kojunni og į gólfiš, žar lį hann meš fullri mešvitund, jafnvel aukinni mešvitund vegna kvala ķ baki og innvortis, og nś heyrši hann hvernig allt var aš hljóšna žarna ķ kring; hann žekkti žetta, var įgętis sundmašur og svona breytast umhverfishljóšin žegar mašur er kominn į kaf; stżrimašurinn sį alla ęvi sķna renna hjį, žetta gerist ķ alvöru hugsaši hann; svo sį hann fyrir sér konuna og börnin, og hann įkvaš aš žylja allt žaš sem hann kynni af bęnum og gušsorši į leiš sinni inn ķ eilķfšina, kannski myndi fjölskylda hans heima ķ Kópavogi į einhvern hįtt heyra žaš eša skynja. [Stormfuglar, blašsķša 97.]

Žegar ég var krakki ķ menntaskóla var ég tvö sumur į togurum, jafnvel sķšutogurum, en bókin Stormfuglar gerist um borš ķ einum slķkum į Nżfundnalandsmišum. Ég kannast žvķ viš oršalagiš sem er svo skżrt og „rétt“ meš fariš, jafnvel žó Einar hafi veriš skemur į togurum en ég, eftir žvķ sem ég las einhvers stašar.

Sį armi samfylkingarmašur, Einar Kįrason er žó sķšur en svo syndlaus. Hann sem kallaši fólk sem bżr utan höfušborgarsvęšisins „landsbyggšarhyski“, hann sem atyrti og hęddist aš fólki sem vill halda Reykjavķkurflugvelli į sķnum staš. Mį vera aš žar hafi hann gleymt sér, hrokkiš ķ hrokagķrinn, tilfinningin boriš skynsemina ofurliši žegar žetta geršist. Enda bašst samfylkingarmašurinn afsökunar, ekki į skošunum sķnum, heldur aš hafa uppnefnt ķbśa landsbyggšanna. Mį vera aš hugur hafi fylgt mįli.

Ég geri greinarmun į pólitķkusinum Einari Kįrasyni og rithöfundinum. Sį fyrrnefndi mį hafa sķnu lķfi į žann hįtt sem hann vill og raunar sį sķšarnefndi lķka svo framarlega sem hann skrifar góšar bękur.

Og žar sem stefna meirihluta Alžingis er aš veita völdum listamönnum laun fyrir framlag sitt til menningar žjóšarinnar finnst mér algjörlega ótękt aš vaša framhjį Einari Kįrasyni og lįta hreinlega sem hann sé ekki til. Žeir vita sem vilja aš rithöfundar lifa ekki af list sinni einni saman nema žeir verši svo fręgir og miklir aš bękur žeirra séu gefnar śt į śtlendum mörkušum og rokseljist žar.

Vera mį aš bękur Einars hafi komiš śt ķ öšrum löndum en žaš breytir žó ekki framlagi hans til ķslenskrar menningar.

Telja mį žaš žjóšarskömm aš einni mesti sögumašur žjóšarinnar skuli ekki fį listamannalaun og į sama tķma fęr stķllaust „rithöfundar“ slķka višurkenningu.

Samkvęmt Wikipedia eru žessar skįldsögur Einars Kįrasonar:  

  • Žetta eru asnar Gušjón, 1981
  • Žar sem djöflaeyjan rķs, 1983
  • Gulleyjan, 1985
  • Fyrirheitna landiš, 1989
  • Heimskra manna rįš, 1992
  • Kvikasilfur, 1994
  • Noršurljós, 1998
  • Óvinafagnašur, 2001
  • Stormur, 2003
  • Ofsi, 2008
  • Skįld, 2012
  • Skįlmöld, 2014
  • Passķusįlmarnir, 2016
  • Stormfuglar, 2018

Hafa einhverjir ašrir rithöfundar į listmannalaunum gert betur?


Bless viš jólin, stašur sem lokar og rķkisstjórn sem žarf aš opna

Athugasemdir viš mįlfar ķ fjölmišlum.

Meš öšrum og betri oršum

Verši „sprenging ķ fjölda žeirra fešra“ (sem nżta sér rétt til fešraorlofs) hefur žeim fešrum stórfjölgaš. 

„[V]ondar vešurfarslegar ašstęšur“ eru hugsanlega vont vešur. 

Og ekki kemur į óvart ef „ökumenn sem hafa slęman akstursmįta“ aka illa. 

„[P]eningalega launuš störf“ gętu svo veriš launavinna.

Mįliš į bls. 24 ķ Morgunblašinu 7.1.2019.

 

1.

„Sagt bless viš blessuš jólin meš blysför į brennustaš.“ 

Fyrirsögn/myndatexti į forsķšu Morgunblašsins 7.1.2019.    

Athugasemd: Žetta kallast aš ég held ofstušlun. Žarna er hrśgaš inn oršum sem byrja į stafnum b. Tilgangurinn viršist ekki neinn annar. Śtkoman er barnalegur texti sem žó glešur hvorki börn né ašra.

Fyrirsögnin į lķklega ekki aš vera fyrripartur vķsu. Hśn gęti samt nęstum žvķ veriš žaš, en į henni er galli. Į vefsķšu Ragnars Inga Ašalsteinssonar segir:

Žaš kallast ofstušlun žegar ljóšstafir verša of margir innan braglķnuparsins sem stušla skal. Ķ frumlķnunni eiga stušlar aš vera tveir og einn höfušstafur ķ sķšlķnunni. Ef stušlar eru fleiri eša hljóš höfušstafs tvķtekiš er žaš kallaš ofstušlun.

Žegar börn eru lķtil tala žau einfalt mįl en svo eldast žau, oršasafniš stękkar og žau ęttu aš öllu jöfnu aš geta tjįš sig į fjölbreyttan hįtt. Engu aš sķšur viršast barnamįl enn talsvert notaš af yngra fjölmišlafólki. Žaš notar orš eins og klessa į (žegar bķlar lenda ķ įrekstri), dingla (hringja śtidyrabjöllu eša įlķka), öskra (ķ staš žess aš kalla eša hrópa), pķnu (ķ merkingunni lķtiš, dįlķtiš eša mjög lķtiš), segšu bless (ķ staš žess aš kvešja) og fleiri.

Kvešjuoršiš bless er įn efa komiš af sögninni aš blessa, stytting af blessašur/blessuš. Kristnin hefur haft meiri įhrif en margir įtta sig į. Viš kvešjum og segjum bless, en kvešjumst lķka žegar viš hittumst. Ķ nśtķmamįli segjum viš bless er viš skiljum. Viš segjum blessašur/blessuš žegar viš hittumst rétt eins og į kvešjustund. Aftur į móti hefur sögnin aš kvešja alveg einstaklega fjölbreytta merkingu, en nóg um žaš sķšar.

Sorglegt aš ókeypis menntun ķ tuttugu įr og nokkur reynsla ķ blašamennsku skuli ekki verša til žess aš fólk žrói meš sér laglegan stķl og geti svo, žegar kalliš kemur, samiš snyrtilegan texta undir fallegri mynd eins og žeirri sem birtist žarna į forsķšu Moggans. Mį vera aš ég żki hér dįlķtiš. Lķklega ręšur smekkur įliti, en samt …

Tillaga: Jólin kvödd meš blysför og brennu.

2.

„No pun intended.“ 

Upphafsorš višmęlanda ķ Kastljósi.   

Athugasemd: Ég sat fyrir framan skjįinn um daginn og horfši į upphaf Kastljóss, sem ég geri ekki oft. Žar kom ung og fögur kona og brosmild svaraši hśn fyrstu spurningu umsjónarmanns meš žessum oršum sem vitnaš er til hér aš ofan.

Mér brį nokkuš illilega og féll kjįlkinn meš skelli į gólfiš. Er ég hafši loksins nįš honum upp var žįtturinn bśinn. Fyrir mitt litla lķf get ég ekki munaš hvaš var veriš aš ręša eša hver žessi laglega kona var.

Hitt er varasamt ef fariš er aš ręša mįlin į blendingi ensku og ķslensku ķ Kastljósinu. Konan įgęta var ekki aš grķnast enda žżša ofangreind orš aš brandarinn var ekki ętlašur sem móšgun.

A joke exploiting the different possible meanings of a word or the fact that there are words which sound alike but have different meanings: the Railway Society reception was an informal party of people of all stations (excuse the pun) in life.

 Žetta sagši oršabókin um „pun“.

Tillaga: Höldum okkur viš annaš hvort, ķslensku eša ensku. Žessi tvö tungumįl blandast afar illa saman.

3.

„Sķšustu helgi lokaši nafn­lausi pizzustašur­inn en nś į fimmtu­dag­inn opn­ar žar nżr stašur, Syst­ir, sem er ķ eigu sömu ašila.“ 

Frétt į mbl.is.    

Athugasemd: Af hverju kemur svona vitleysa upp aftur og aftur į Mogganum. Blašamenn verša aš skilja aš stašir opna ekkert og žeir loka engu. Aftur į móti geta eigendur veitingahśsa, hótela og fyrirtękja meš ašra starfsemi opnaš og lokaš hśsum aš vild.

Žar aš auki finnst mér varla hęgt aš segja svona: „Sķšustu helgi lokaši …“ Vantar ekki forsetninguna um?

Svo er mörgum hulin rįšgįta hvers vegna fólk er kallaš ašilar, nema aušvitaš aš hluthafarnir séu fyrirtęki en ekki viršist svo vera mišaš viš myndina sem fylgir fréttinni.

Hins vegar er įstęša til aš hrósa eigendunum fyrir aš velja ķslenskt nafn į nżja veitingastašinn. Meš žvķ sżna žeir sjaldgęft hugrekki. Illa gefiš fólk hefši lķklega kallaš stašinn „The Icelandic Sister Heratage Cuisine Group“ eša eitthvaš įlķka hallęrislegt.

Tillaga: Um sķšustu helga var Nafnlausa pizzustašnum lokaš og nęsta fimmtudag veršur nżr stašur opnašur ķ sama hśsnęši. Hann heitir Systir og er ķ eigu sama fólks.

4.

„Óžarfi aš fara ķ eitthvaš panikmód …“ 

Umręšužįttur ķ morgunśtvarpi Rįsar1 ķ Rķkisśtvarpinu 9.1.2019.   

Athugasemd: Tvęr akureyrskar konur voru kvaddar ķ sķšdegisžįtt Rķkisśtvarpsins til aš rökręša um ķbśafjölda į Akureyri. Önnur var frį meirihluta bęjarstjórnar, hin var fulltrśi Sjįlfstęšisflokksins ķ minnihlutanum.

Fulltrśi meirihlutans taldi enga įstęšu til aš vera meš įhyggjur śt af fękkun fólks į Akureyri. Óžarfi aš fara ķ eitthvaš panikmód …, sagši konan.

„Panic Mode“ mį žżša sem einhvers konar hręšsluįstand. Flestir žekkja slettuna aš panikera. „Mode“ getur merkt įstand. Oršiš žekkist ķ mörgum greinum; tękjum, tölvum, myndavélum, sjónvarpi og svo framvegis. Einnig ķ tķsku, stęršfręši, tónlist og fleiru.

Fįir taka svo til orša eins og konan ķ umręšužęttinum. Flestir hefšu sagt ķ hennar sporum aš žrįtt fyrir ķbśafękkun vęri betra aš halda ró sinni og spyrna viš fótum. Undantekning eru aušvitaš žeir sem vilja sżna aš žeir séu sigldir (hvaš žżšir eiginlega aš vera sigldur?).

Ekki veršur nógsamlega brżnt fyrir fólki aš tala ķslensku, ekki sletta, sérstaklega ekki į opinberum vettvangi. Stašreyndin er einfaldlega sś aš viš, almenningur, tökum ósjįlfrįtt mark į oršalagi fręga fólksins ķ fjölmišlunum og tileinkum okkur žaš. Samanber žetta: 

Hvaš höfšingjarnir hafast aš
hinir meina sér leyfist žaš.

Svo segir ķ Passķusįlmum Hallgrķms Péturssonar.

Og hvers konar sletta er žetta: „Passķa? og „sįlmur“. Jś, hvort tveggja eru orš sem komu fyrir ęvalöngu inn ķ ķslensku. Į Vķsindavefnum segir Einar Sigurbjörnsson:

Ķslenska oršiš passķa er myndaš af latneska oršinu passio sem žżšir žjįning (sbr. passion į ensku, dönsku og žżsku). 

Į Wikipedia segir svo um oršiš sįlmur:

Oršiš sįlmur kemur af latnesku psalmus (aš syngja meš undirleik af strengjahljóšfęri) sem upphaflega kemur af forngrķsku psalmos (aš spila į strengjahljóšfęri).

Sįlmar ašgreina sig frį öšrum ljóšum meš žvķ aš ętķš vera af trśarlegum toga. Sįlmar eru oftast lofsöngur eša bęn til gušs eša andlegs valds.

Ólafur Hjaltason hét fyrsti lśterski biskupinn į Hólum. Stutt ęviįgrip hans birtist ķ dįlkinum Merkir Ķslendingar ķ Morgunblašinu 9.1.2018. Žar segir mešal annars:

Ólafur lét prenta nokkrar bękur ķ prentsmišjunni į Breišabólstaš ķ Vesturhópi. Til eru tvęr óheilar bękur sem hann gaf śt: Passio (ž.e. pķslarpredikanir, 1559), eftir Antonius Corvinus, ķ žżšingu Odds Gottskįlkssonar, og Gušspjallabók.

Ķ stuttu mįli eru bęši oršiš komin inn ķ mįliš śr latnesku og hafa fyrir löngu unniš sér žegnrétt. Nišurstašan er žvķ sś aš ķslenskan getur tekiš viš erlendum oršum en fyrir alla muni veljum žau vandlega.

Tillaga: Best er aš halda ró sinni …

5.

„Trump forseti veršur aš hętta aš halda bandarķsku žjóšinni ķ gķslingu, veršur aš hętta aš bśa til neyšarįstand og veršur aš opna rķkisstjórnina aftur.“ 

Frétt į visir.is.    

Athugasemd: Žessi orš eru höfš eftir Nancy Peloci, forseta fulltrśadeildar Bandarķkjanna. Žżšingin er hins vegar ekki ķ lagi. Samkvęmt Washington Post sagši Pelosi:

President Trump must stop holding the American people hostage, must stop manufacturing a crisis and must reopen the government.

Blašamašurinn skilur annaš hvort ekki ķslensku eša ensku. Bandarķska rķkisstjórnin er ekki lokuš og žvķ žarf ekki aš opna hana. Įstęšan er einfaldlega sś aš blašamašurinn misskilur enska oršiš government ķ žessu samhengi. Engu aš sķšur skrifar hann annars stašar ķ fréttinni:

Žrišjungur alrķkisstofnana hefur veriš lokašur ķ hįtt ķ žrjįr vikur vegna kröfu forsetans sem neitaši aš skrifa undir śtgjaldafrumvörp sem hefšu fjįrmagnaš rekstur stofnananna fyrir jól.

Blašamašurinn talar żmist um lokaša rķkisstjórn eša lokašar alrķkisstofnanir. Er žaš til of mikils męlst aš blašamašur haldi sig viš eina śtgįfu į enska oršinu government? Er žaš ekki heldur mikiš örlęti aš hafa tvö tilvķsunarfornöfn ķ einni mįlsgrein. Frekar slappur stķll.

Fleira er gangrżnisvert er ķ fréttinni en žaš tekur of langan tķma aš śtlista.

Tillaga: Trump forseti veršur aš hętta aš halda bandarķsku žjóšinni ķ gķslingu, bśa til neyšarįstand og opna rķkisstofnanir.

 

6.

„Seinkun klukkunnar: Almenningur velur į milli žriggja kosta.“ 

Fyrirsögn į visir.is.    

Athugasemd: Žessi fyrirsögn segir allt sem segja žarf. Žrķr kostir ķ boši. Hrósa ber blašamanninum fyrir žetta. Ķ fréttinni sjįlfri segir hins vegar:

Ķ greinargeršinni er skošaš hvort seinka eigi klukkunni og hafa žrķr valkostir veriš settir fram, sem vinna į śr ķ samrįši viš almenning.

Andsk... (ég meina shit). Skyldi blašamašurinn ekki sjį neinn mun į tveimur oršum, kostur og „valkostur“. Hiš seinna er bölvuš rassbaga enda samsett af tveimur oršum sem bęši hafa mjög svipaša merkingu, val og kostur en į žeim er žó blębrigšamunur. 

Varla telst žaš blašamanni til afsökunar žó aš ķ skżrslunni um stašartķma į Ķslandi, sjį hér, sé rassbagan notuš. Blašamašur į aš vita betur žó sumir embęttismenn kunni ekki almennilega ķslensku.

Ekkert er til sem heitir „valkostur“. Hins vegar hefur oršiš nįš fótfestu vegna žess aš enginn męlir gegn žvķ. Sama er meš svo fjölda annarra orša sem allir eru hęttir aš agnśast śt ķ. Hér eru nokkur dęmi til skemmtunar, sönn og skįlduš:

Pönnukökupanna
Pottjįrnspottur
Dżragaršsdżr
Bķlaleigubķll
Boršstofuborš
Peningažvęttisžvęttingur
Hestaleiguhestur
Knattspyrnudeild Knattspyrnufélags Reykjavķkur.
Tréheršatré
Hafnarfjaršarhöfn
Vestmannaeyjaeyjar
Fimleikadeild Fimleikafélags Hafnarfjaršar

Aš vķsu eru sum oršanna góš og gild önnur tómt rugl, svona strangt til tekiš. Gaman vęri aš fį fleiri svona orš frį lesendum. Samsetningin getur veriš brįšfyndin.

Ég hef safnaš svona oršum, einnig tvķtekningaroršum ķ örnefnum. Hér eru nokkur dęmi:

Axlaröxl ķ Vatnadalsfjalli
Įrdalsį i Andakķl
Bjargabjörg į Skaga
Eyjarey sunnan Skagastrandar
Hoffellsfjall viš Hornafjörš
Hólahólar undir Jökli
Stašarstašur į Snęfellsnesi
Skagastrandarströnd, gęti veriš viš Skagaströnd
Dalsdalur ķ Skagafirši (og raunar vķšar)

Žó žetta sé nś fyrst og fremst til skemmtunar segja svona tvķtekningarorš dįlitla sögu sem er fróšleg žegar tungumįliš er skošaš.

Tillaga: Engin tillaga.


Hundleišindin og Helga Vala lęvķsa

At­hygli mķna vöktu um­męli fjįr­mįlarįšherra og for­manns Sjįlf­stęšis­flokks­ins sem kvašst vera oršinn hund­leišur į žess­ari umręšu sem hann sagši venju­legt fólk ekki fį neitt śt śr.

Žetta sagši žingmašur Samfylkingarinnar, Helga Vala Helgadóttir, ķ pistli ķ Morgunblaši dagsins. Hśn er slęg ķ įróšrinum. Hérna er lķtilshįttar greining į honum.

1. Hśn segir aš formašur Sjįlfstęšisflokksins sé hundleišur į Klausturmįlinu. Rangt.

2. Hśn lętur aš žvķ liggja aš Bjarni vilji „sópa mįlinu undir teppiš“. Rangt.

3. Hśn lętur aš žvķ liggja aš Bjarni hafi stöšvaš „lögbundna afgreišslu stjórnskipunar- og eftirlitsnefndar“ aš skipun Geirs H. Haarde ķ sendiherrastöšu. Óbeint vķsar hśn til žess aš Bjarni standi ķ vegi fyrir „afgreišslu“ nefndarinnar. Rangt.

4. Hśn segist aušveldlega geta unniš aš öšrum mįlum į žinginu „mešfram žessu mįli“ en Bjarni ekki. Mont.

5. Hśn lętur aš žvķ liggja aš formašur Sjįlfstęšisflokksins „nenni“ ekki aš vinna aš „óžęgilegum mįlum“. Rangt.

Meš žessari litlu grein reynir hśn aš snśa Klaustursmįlinu alfariš upp į Bjarna Benediktsson. Žaš gerir hśn į lęvķslegan hįtt, vitandi žaš sem ašrir Samfylkingarmenn hafa reynt, aš dropinn holar steininn. Sé nógu logiš sennilega ķ langan tķma gerist žaš aš einhverjir kjįnar trśa.

Ķ lok pistilsins gerist žaš sem oft hendir žegar stjórnmįlamašur atyršir annan. Helga Vala aš upphefur sjįlfa sig į kostnaš annarra. Žegar hśn er bśin aš telja upp meintar įviršingar sķnar į Bjarna segir hśn: 

Ég treysti mér vel til aš sinna įfram öšrum mįl­um į žingi mešfram žessu mįli ...

Žetta minnir į söguna um manninn sem bašst fyrir og sagši:

Guš, ég žakka žér, aš ég er ekki eins og ašrir menn, ręningjar, ranglįtir, hórkarlar eša žį eins og žessi tollheimtumašur. Ég fasta tvisvar ķ viku og geld tķund af öllu, sem ég eignast.

Hśn hefši allteins getaš sagt:

Dsķsös kręst, ég žakka sko fyrir aš vera ekki eins žessi Bjarni sem er svo hundleišur, vill sópa Klaustursmįlinu undir teppiš, vill ekki męta į nefndarfund, og nennir ekki neinu. En ég, sko ... Ég er allt öšru vķsi, get „multitaskaš“ eins og ekkert sé. 


Įfram eša enn, allt ķ rśst og settur ķ klefa

Athugasemdir viš mįlfar ķ fjölmišlum.


1.

„Sjįšu gróft brot Kompany į Salah: Hvernig fékk hann ekki rautt?“ 

Frétt į dv.is.     

Athugasemd: Blašamenn į DV eru dįlķtiš einkennilegir, viršast ekki vel aš sér. Spurnarfornafniš hvernig ķ tilvitnuninni er ekki višeigandi, réttara er aš segja hvers vegna …

Tillaga: Mynd af grófu broti Kompany: Hvers vegna fékk hann ekki rautt spjald?

2.

„Įfram meišist Bale.“ 

Fyrirsögn į mbl.is.      

Athugasemd: Welski sóknarmašurinn ķ fótboltališinu Real Madrid, Gareth Bale, hefur meitt sig oft upp į skķškastiš og um žaš fjallar frétt į vefśtgįfu Moggans. Žetta er žvķ mišur ekki nógu góš fyrirsögn. Er hann meiddur frį žvķ sķšast er žaš geršist eša meiddist hann aftur?

Įfram er atviksorš og žau standa flest meš sagnoršum, žó ekki öll, en žaš er annaš mįl. Ótękt er aš nota hér atviksoršiš įfram, žvķ žaš segir ekki alla söguna. Žeir sem bśa viš drjśgan oršaforša hafa öšlast góša mįlkennd, og hśn segir okkur hvaša orš eigi aš nota. 

Į visir.is er žessa fyrirsögn aš finna:

Magnśs įfram śtvarpsstjóri

Hver er nś munurinn į žessum tveimur fyrirsögnum? Jś, sś fyrri į viš eitthvaš sem gerist aftur. Hin sķšari er um žaš sem gerist įn hlés og hśn er rétt. 

Enginn myndi segja eša skrifa: Magnśs enn śtvarpsstjóri. Žannig talar enginn, flesti finna žetta į sér, mįlkenndin vaknar.

Berum saman fyrirsögnina og tillöguna hér fyrir nešan. Rétt upp „hend“ sem vilja nota tillöguna.

Tillaga: Enn meišist Bale.

3.

„Haldiš upp į žrettįndann vķša ķ dag.“ 

Fyrirsögn į visir.is.      

Athugasemd: Röš orša ķ setningu skiptir mįli. Er hśn spurning, fullyršing eša athugasemd? Mį vera aš ég hafi rangt fyrir mér og oršaröšin skipti ekki nokkru mįli. Hver er žį ešlileg oršaröš ķ eftirfarandi dęmum og viš einblķnum į atviksoršiš vķša (sko ég į ekki viš vķtt atviksorš held aš žaš sé ekki til)?:

    1. Vķša haldiš upp į žrettįndann ķ dag.
    2. Haldiš vķša upp į žrettįndann ķ dag.
    3. Haldiš upp į vķša žrettįndann ķ dag.
    4. Haldiš upp į žrettįndann vķša ķ dag.
    5. Haldiš upp į žrettįndann ķ dag vķša.

Fįlkaoršan er veitt fyrir žį śtgįfu sem flestir ašhyllast. Hinir verša fordęmir, geršir śtlęgir og žurrkašir śt śr žjóšskrį, jafnvel žó žeir hafi rétt fyrir sér. Er žaš ekki annars lżšręšislegt?

Tillaga: Gettu!

4.

„Farangur Selju Dķsar allur ķ rśst eftir skošun:“ 

Yfirfyrirsögn į dv.is.      

Athugasemd: Nafnoršiš rśst hefur fleiri en eina merkingu. Flestir žekkja rśst sem leifar af byggingu. Ķ Ķslenskri oršsifjabók segir: 

hrunin bygging, leifar hrunins hśss eša mannvirkis

Önnur merking er til. Į Wikipedia segir:  

Rśstir eru bungur ķ landslagi frešmżrar, sem myndast žannig aš jaršvegsyfirborš hękkar žegar ķslinsa myndast ķ fķnkornóttum jaršvegsefnum undir einangrunarlagi, t.d. mólagi.

Lķkur benda til žess aš hvorug ofangreindra lżsinga į rśst eigi viš farangur Selju Dķsar. Hann hafi veriš ķ óreišu eša skemmdur nema hvort tveggja sé.

Tillaga: Farangur Selju Dķsar ķ óreišu eftir skošun tollvarša.

5.

„Ašilinn var svo fjarlęgšur af lögreglunni og settur ķ klefa stuttu sķšar.“ 

Frétt į dv.is.      

Athugasemd: Mašur nokkur braust inn ķ bķl og reyndi aš stela śr honum en var gripinn. Į DV er hann ķ tvķgang kallašur „ašili“. Enginn veit hvers vegna, ekki einu sinni blašamašurinn, sem žó er varla nżgręšingur ķ fréttaskrifum. Af hverju var skömmin ekki kallašur mašur sem hann žó var og er.

Sķšan kemur fram aš žessi ógęfumašur hafi veriš „settur ķ klefa“. Lķklega var hann ekki settur ķ sķmaklefa enda eru žeir oršnir frekar fįgętir. Gera mį rįš fyrir aš lögreglan hafi sett hann ķ fangaklefa. 

Žakka ber aš blašamašurinn hafi ekki orša žaš žannig aš manngreyiš hafi veriš „vistašur ķ fangageymslu“. Vonandi er žaš śtjaskaša oršalag į hverfandi hveli eftir margra įra misnotkun.

Tillaga: Lögreglan handtók manninn og fangelsaši.


Nįlastungur, leikręn lyfleysa

Žekking flestra er takmörkuš og ekki sķst mķn. Žį er gott aš geta leitaš til sérfręšinga į hinum żmsu svišum eftir žvķ sem viš į. Ekki hef ég mikiš vit į nįlarstungufręšum en hef žó lesiš talsvert um žau og fundiš śt aš žau séu dularfull fręši sem hjśpuš eru leyndardómum og jafnvel yfirskilvitlegum kröftum.

Aldrei hef ég žó fariš til „nįlastungulękni“ en hef hitt nokkra sem segjast hafa fengiš allra sinna meina bót eftir blessun žeirra. Žessu öllu hef ég trśaš eins og nżju neti.

Verstur andskotinn er samt aš žekkja menn eins og Björn Geir Leifsson, lękni, sem er óhręddur aš gagnrżna żmiskonar kukl og hindurvitni. Eftirfarandi pistil las ég į Facebook sķšu hans:

Žaš er ekki nóg aš vita nokkurn vegin aš lungun séu ķ brjóstkassanum (thorax) flestir įtta sig ekki į hversu örstutt er inn ķ fleišruna sums stašar milli rifja, a.m.k. ķ grönnu fólki, og aš lungnatopparnir nį vel upp fyrir višbein svo stungur į hįlssvęši geta valdiš loftbrjósti. Og žaš er ekki trygging žótt viškomandi telji sig kunna til verka. Nokkur tilvik žekki ég til dęmis ķslensk, žar sem sjśkražjįlfarar töldu sig vera aš mešhöndla meš žvķ aš stinga ķ „gikkbletti”, trigger points, ķ vöšvum viš heršablaš.
Ķ einhverju blašinu ķ gęr er haft eftir ljósmóšur aš žęr stingi aldrei ķ brjóstkassann heldur ķ śtlimi, fótleggi og handleggi. Eins og žaš sé eitthvaš betra?

Hśn tekur žaš sem sjįlfsögšum hlut aš stungur ķ hendur og fętur geri eitthvaš gagn ķ allt öšrum lķkamshlutum. Vitnaš er ķ valdar rannsóknagreinar sem viršast stašfesta ętlaša virkni ef bara er lesinn titill og nišurstöšusetning. Svo žegar betur er aš gįš er oftast enginn fótur fyrir fullyršingunni. Nįlastungur ķ śtlimi eru bara alls ekki hęttulausar, fyrir utan aš vera tilgangslausar. Ķ Noregi dó mašur įriš 2017 af fylgikvillum eftir nįlastungu ķ hendi. Sś mešferš var framkvęmd ķ nįlastunguskóla svo ekki er hęgt aš kenna višvaningshętti um.

Bak viš nįlastungufręšin er enginn heildstęšur, samhęfšur žekkingargrunnur.
Ķ handbók śtgefinni af ljósmęšrafélaginu eru flóknar og aš žvķ er viršist merkilegar śtlistingar į žvķ hvar eigi aš stinga ķ hinum og žessum tilgangi.

Bak viš śtleggingar į žvķ hvar eigi aš stinga eru engin gagnreynd, stašfestanleg fręši. Ef stungustašir ķ mismunandi śtgįfum af nįlastungufręšum eru skošašir, er ekkert vitręnt samręmi milli kķnversku, kóreönsku, japönsku... eša annarra śtgįfa. Žaš er t.d. enginn sem veit af hverju į aš örva blett į utanveršri litlutį til žess aš fį fóstur ķ sitjandastöšu til žess aš snśa sér viš. Žaš veit heldur enginn hvernig fundiš var śt aš stunga ķ blett sem kallast CV-1 getur veriš gagnleg viš langri röš meina allt frį ristruflunum og hęgšatregšu til drukknunar og mešvitundarleysis. Žessi blettur er stašsettur um fingurbreidd framan viš endažarmsopiš hjį bįšum kynjum og um žetta eru śtleggingar ķ mörgum fręšitextum.

Žessar kenningar eins og allar ašrar ķ žessum fręšum byggir hvorki į skipulega safnašri žekkingu né stašfestanlegri reynslu. Engum hefur tekist aš finna śt af hverju og hvernig žessir tilteknu stašir eru til komnir enda skiptir engu hvar er stungiš žegar žaš er rannsakaš meš réttum og óvilhöllum hętti. Žaš skiptir heldur engu hvort raunverulega sé stungiš, bara ef bįšir ašilar halda žaš. Žetta hefur veriš rannsakaš.

Nįlastungur hafa engin męlanleg eigin įhrif. Lengi voru uppi alls konar kenningar um losun bošefna og örvun taugabrauta. Talaš var um losun adenósins, endorfķns, gate theory og žašan af fķnna. Vissuleg gerist allt mögulegt slķkt viš stungur en žaš gerist lķka ef slökkvitęki dettur į fót eša hamri er slegiš į žumalfingur. Engum hefur dottiš ķ hug aš žaš geti komiš ķ veg fyrir mķgreni eša bętt krónķska verki meira en aš žeir gleymast kannski um stundarsakir. Žótt einhverjir fįi bót meina sinna samtķmis nįlastunguathöfnum žį er yfirleitt hęgt aš finna ašrar skżringar į breyttri lķšan, sem oftast hefši oršiš hvort sem er, eša nį fram sömu sefjandi lyfleysuhrifum meš öšrum, sįrsaukaminni og hęttuminni leikatrišum.

Leikžįtturinn og dulśšin skapa sterkar eftirvęntingar, ekki sķst hjį iškendunum sjįlfum, sem taka öllu sem viršist stašfesta vęntingarnar en gleyma fljótt žeim sem engan bata fengu.

Nįlastungur hafa veriš kallašar leikręn lyfleysa, theatrical placebo, og er sś nafngift afar lżsandi.

 


Dagur B. Eggertsson og Gunnar B. Sveinsson

Hér eru tvęr fullyršingar, ašeins önnur žeirra er rétt:

Dagur B. Eggertsson, borgarstjóri og borgarfulltrśi Samfylkingarinnar, ętlar aš sitja ķ nefnd sem į aš fara yfir skżrslu innri endurskošunar Reykjavķkurborgar um braggamįliš, af žvķ aš hann hafši enga yfirsżn yfir öll mįlsatvik og mįlavexti, vissi ekkert.


Gunnar B. Sveinsson, žingmašur Mišflokksins, ętlar aš sitja ķ sišanefnd Alžingis sem į aš fara yfir Klaustursmįliš af žvķ aš hann hefur betri yfirsżn yfir öll mįlsatvik og mįlavexti en ašrir.

Sį sem heldur aš žaš sé kusk į hvķtflibbanum žegar óhreinindin nį langt upp į bak žarf lķklega aš skipta um spegil eša fį sér ašra rįšgjafa. Jafnvel hvort tveggja.

 


mbl.is Mun lķklega vķkja į fyrsta fundi
Tilkynna um óvišeigandi tengingu viš frétt

« Fyrri sķša | Nęsta sķša »

Innskrįning

Ath. Vinsamlegast kveikiš į Javascript til aš hefja innskrįningu.

Hafšu samband