Ašilar, óįsęttanlegt og óvęnt lķk

Oršlof

Forsetningar 

Eitt af fjölmörgu sem eykur fjölbreytni og fegurš ķslenskrar tungu er aš lķta mį į sama hlut eša verknaš frį ólķkum sjónarhornum. 

Sem dęmi mį nefna aš heimildir sżna aš ķ elsta mįli lögšu menn af staš, sķšar breyttist žaš og menn tóku aš leggja į staš (algengast ķ žjóšsögum) og nśna munu flestir kjósa aš leggja af staš.

Merkingarmunur er lķtill sem enginn, ekki skiptir mįli hvort vķsaš er til žess stašar sem fariš er frį (leggja af staš) eša žess stašar sem halda skal į (leggja į staš). 

Svipušu mįli gegnir um fjölmörg oršasambönd, ķ einn staš kemur hvort sem steinn veltur nišur ķ fjöru eša ofan ķ fjöru.

Forsetningin aš getur vķsaš til kyrrstöšu į staš og merkir žį nįnast “hjį“, t.d.:

Ari nam og marga fręši aš Žurķši Snorra dóttur goša og hann hafši numiš af gömlum mönnum og vitrum.

Mįlfarsbankinn, Jón G. Frišjónsson.

Athugasemdir viš mįlfar ķ fjölmišlum

1.

„Žeir ašilar sem brotiš var gegn, įgętt sam­starfs­fólk mitt, hafa ķ öllu ferl­inu veriš upp­lżst­ir um stöšu og žróun mįla og …“

Frétt į mbl.is.            

Athugasemd: Ķ sömu mįlsgreininni breytast ašilar ķ fólk sem hlżtur aš vera einstakt og minnir einna helst į skįldmyndaframleišslu fyrir sjónvarp eša bķó er menn breytast ķ uppvakning (e. „zombie“). Žetta gerir žó forseti Ķslands ķ yfirlżsingu sem mešal annars er birt į vefsķšu Moggans. 

„Ašili“ er ekki gott orš, ķ senn dįlķtiš stofnanalegt og tilgeršarlegt. Ég hélt aš allt sem embęttiš lętur frį sér frį sér vęri vandlega prófarkalesiš. Sé ekki svo er bragarbótar žörf.

Annars er notalegt aš uppgötva aš forsetinn er bara eins og viš hin, mannlegur. Segja mį aš embętti forseta Ķslands sé lķklega einhvers konar ašili.

Tillaga: Žeim sem brotiš var gegn, įgętt sam­starfs­fólk mitt, hafa ķ öllu ferl­inu veriš upp­lżst­ir um stöšu og žróun mįla og …

2.

„Lögreglan fékk einnig tilkynningu um öskrandi mann meš öxi en hann fannst ekki aš žvķ er fram kemur ķ dagbók lögreglu.“

Frétt į frettabladid.is.            

Athugasemd: Frétt er ekki frétt nema hśn sé óumdeilanlega frétt, sagši ritstjórinn foršum daga. Nś til dags eru fréttir bśnar til śr engu og allt er birt.

Blašamenn missa margir alla getu til frįsagnar žegar kemur aš löggufréttum. Žeir umbreytast og taka aš skrifa uppskrśfaš og illskiljanlegt mįl, fullt af oršum sem allsgįšur mašur tekur sér sjaldan ķ munn dags daglega. Engin fjölbreytni, stķlleysiš algjört. Skrifaš fyrir löggur ekki almenning.

Ógęfumenn eru „vistašir ķ fangaklefa“ sem žykir fķnna en aš stinga žeim ķ fangelsi. Žaš er gert „fyrir rannsókn mįlsins“, ekki vegna rannsóknar mįlsins (hiš fyrrnefnda er einfaldlega rangt mįl). 

Spyrja mį hvers vegna er fólk sett ķ fangelsi? Er žvķ bara stungiš inn og svo sleppt nokkrum klukkustundum sķšar įn nokkurrar rannsóknar? Nei. Žarf žį aš taka žaš fram aš öll mįl séu rannsökuš? Liggur žaš ekki ķ hlutarins ešli? Į oršalaginu „rannsókn mįlsins“ er samt tušaš oft ķ sömu frétt įn žess aš neinn viti hvers vegna.

Ķ gamla daga hringdu blašamenn į allar lögreglustöšvar landsins til aš afla frétta. Nśna skrifar löggan einhvers konar „dagbók“ sem ašeins blašamenn hafa ašgang aš. Žar er allt tķundaš nema ef til vill salernisferšir lögreglumanna, kaffitķmar og įlķka fréttatengdir atburšir. Blašamenn afrita textann śr „dagbókinni“ og birta nęr athugasemdalaust. Vandinn er hins vegar sį aš löggan er varla skrifandi og blašamenn dómgreindarlitlir.

Hér eru nokkur dęmi um „ekkifrétt“ sem birt er į öllum fjölmišlum:

Į mbl.is segir:

Ķ dag­bók lög­reglu seg­ir aš įšur hafi veriš til­kynnt um öskr­andi mann meš exi, en sį hafi ekki fund­ist.

Į vef Fréttablašsins segir:

Lögreglan fékk einnig tilkynningu um öskrandi mann meš öxi en hann fannst ekki …

Vķsir segir:

Ķ dagbók lögreglu segir aš fyrr um kvöldiš hafi veriš tilkynnt um öskrandi mann meš öxi en sį fannst ekki.

Į vef Rķkisśtvarpsins segir:

… en fram kemur ķ dagbok lögreglu aš įšur hafši veriš tilkynnt um öskrandi mann meš öxi en sį fannst ekki.

Į malid.is segir aš til séu oršin öxi og exi. Frekar er žó męlt meš oršinu öxi, samanber Öxarfjöršur.

Löggan kom aš bķl sem fķkill hafši ekiš śt af Vesturlandsvegi.

Į mbl.is segir:

Hann var vistašur ķ fanga­geymslu fyr­ir rann­sókn mįls­ins. 

Į vef Fréttablašsins segir:

Hann var vistašur ķ fangaklefa vegna gruns um aš aka undir įhrifum …

Vķsir segir:

… og var vistašur ķ fangageymslu fyrir rannsókn mįls.

Į vef Rķkisśtvarpsins segir ekkert um afdrif ökumannsins.

Ofangreint er dęmi um ófaglega umfjöll fjölmišla, „kranablašamennsku“. Greinilegt er aš fjöldi frétta skipta meira mįli en efni žeirra. Fjórir fjölmišlar segja nįkvęmlega sömu „ekkifréttirnar“. Enginn metnašur, algjört hugsunarleysi. Og žetta lįtum viš lesendur bjóša okkur.

Tillaga: Engin tillaga.

3.

„Fullyrt aš žaš bśiš aš velja Hólmar ķ landslišiš.“

Frétt į dv.is.             

Athugasemd: Žaš hvaš? Hér er „bśiš aš bęta“ persónufornafninu „žaš“ inn ķ setninguna. Žar aš auki er žįtķšin mynduš meš lżsingaroršinu „bśinn“ og nafnhętti sagnarinnar aš velja. Svona į ekki aš skrifa.

Tillaga: Fullyrt er aš Hólmar hafi veriš valinn ķ landslišiš.

4.

„Žetta er aš mķnu įliti įgjörlega óįsęttanlegt

Fyrirsögn į dv.is.             

Athugasemd: Oršiš „óįsęttanlegt“ žykir fķnt orš. Fęrri vita aš žaš er bein žżšing į enska oršinu „unacceptable“ og lķklega ekkert verra fyrir vikiš. Engu aš sķšust segir ķ malid.is:

Sķšur skyldi nota oršiš „óįsęttanlegur“ en óvišunandi.

Ég višurkenni fśslega aš nota žetta orš, raunar óhóflega mikiš. Ķslenskan į samt mörg įgęt orš sem hęgt er aš nota ķ stašinn: ótękur, óvišunandi, frįleitur, kemur ekki til greina/įlita. 

Mikilvęgt er aš blašamenn sem og ašrir skrifarar festist ekki ķ įkvešnum oršum eša frösum. Leyfa oršunum aš flęša, en lesa samt vandalega yfir.

Tillaga: Mér finnst žetta frįleitt.

5.

„Fann óvęnt lķk ķ hśsinu sķnu.“

Fyrirsögn į frettatiminn.is.             

Athugasemd: Žetta er ein sś stórkostlegasta fyrirsögn sem um getur og nęr endalaust hęgt aš snśa śt śr henni og hlęgja sig mįttlausan.

Į malid.is segir um lżsingaroršiš vęnn:

Góšur, vandašur, įlitlegur, frķšur, sį sem endist vel/hald er ķ, allstór, vel śti lįtinn, ķ góšum holdum.

Į sama vef segir aš lżsingaroršiš óvęnn merki „aš lķtast ekki į blikuna“. Eitthvaš sem ekki er von į.

Ķ fyrirsögninni į Fréttatķmanum er įtt viš aš sį sem fann lķkiš hafi ekki įtt von į fundinum og žvķ brugšiš illilega.

Hins vegar žżšir fyrirsögnin bókstaflega aš mašurinn hafi fundiš rżrt lķk ķ hśsi sķnu, žaš er, lķkiš var ekki vęnt. Į haustin heimta bęndur fé sitt af fjalli, sumt er vęnt, annaš getur veriš rżrt. Ķ kvęšinu sem viš öll raulum um jól viš lag Jórunnar Višar segir:

Vęna flķs af feitum sauš
sem fjalla gekk į hólunum,
Nś er hśn gamla Grżla dauš,
gafst hśn upp į rólunum.

Į vef norska Dagbladet segir ķ fyrirsögn:

Har eid huset siden 1990-tallet - fant lik nå.

Žetta er ólķkt betri fyrirsögn en sś ķslenska og varla mögulegt aš snśa śt śr henni. Noršmašurinn veit sem er aš fyrir alla er lķkfundur ķ hśsi óvęntur atburšur, žarf varla aš hafa orš į žvķ.

Tillaga: Fann lķk ķ hśsi sķnu.


Vatnsból sem žjónar, įkall forseta, og įfengi sem bśiš er aš framleiša

Oršlof

Įfellisdómur 

No. įfellisdómur merkir dómur um sekt sakbornings; e-š sem veldur e-m hnekki, e-š įmęlisvert og ķ nśtķmamįli er žaš einkum notaš ķ óbeinni merkingu […]

Ķ Jónsbók (1281) er skemmtilegt dęmi sem sżnir aš munur er į réttum dómi og įköfum įfellisdómi:

Frišsemi į aš varšveita žar til er réttur dómur fellur į, aš eigi verši meš bręši įkafur įfellisdómur į lagšur (Jsb 56).

Ķ fornu mįli var myndin įfallsdómur dómur sem er felldur į e-š algeng, sbr. eftirfarandi dęmi:

Eigi viljum vér yšur mjög saka [įfellast] žótt žér ętliš žaš vel vera er fręndur yšrir göfgušu, mešan žér vissuš eigi annaš sannara, en žaš er hverjum įfallsdómur aš trśa eigi hinu sanna ef hann nįir [nęr] aš heyra (f13 (Pst 202)).

Oršmyndin įfallsdómur er śrelt en dęmiš stendur enn fyrir sķnu.

Mįlfarsbankinn, Jón G. Frišžjónsson.

Athugasemdir viš mįlfar ķ fjölmišlum

1.

„Vatnsbóliš žjónar Borgarnesi, Bifröst og Varmalandi auk fjölda sumarhśsa og nokkurra lögbżla ķ Borgarfirši.“

Frétt į visir.is.           

Athugasemd: Fréttin er nįnast oršrétt śr fréttatilkynningu frį Veitum. Žar er einhver sem telur rétt aš segja aš „vatnsból žjóni“ žeim sem fį vatn śr žvķ.

Žetta getur varla veriš rétt mįl. Vatnsból žjóna ekki neinum. Śr žeim kemur vatn. Aftur į móti mį segja aš Veitur žjóni mér į žann hįtt aš fyrirtękiš sér um aš koma vatninu ķ kranann heima gegn greišslu.

Um sögnina aš žjóna segir ķ malid.is:

vera žjónn (e-s), gegna žjónustustarfi (fyrir e-n) […] Žjónn er sį eša sś sem er menntašur til aš bera fram veitingar į veitingahśsi, framreišslumašur.

Vera kann aš sį sem samdi fréttatilkynninguna af hįlfu Veitna sé afar vel aš sér ķ śtlenskunni. Į ensku mį til dęmis orša žetta svona og žaš alveg athugasemdalaust:

The reservoir serves a large area …

Ekki er nęrri žvķ alltaf hęgt aš žżša beint af ensku og į ķslensku.

Tillaga: Vatnsbóliš er fyrir Borgarnes, Bifröst og Varmaland auk fjölda sumarhśsa og nokkurra lögbżla ķ Borgarfirši.

2.

„Įkall forsetans um rannsókn Kķnverja kom óumbešiš žegar Trump var spuršur śt ķ nįkvęmlega hvaš hann vildi frį Zelensky.“

Frétt į visir.is.           

Athugasemd: Žessi mįlsgrein er eins vitlaus og hśn getur veriš. Įkall merkir bęn eša įvarp. Śr fyrri hluta mįlsgreinarinnar mį lesa aš Kķnverjar séu aš rannsaka eitthvaš. Žaš er ekki svo. Fréttina žarf aš lesa til aš sjį samhengiš ķ vitleysunni.

Fyrirsögnin er svona:

Trump kallar eftir žvķ aš yfirvöld Kķna rannsaki Biden.

Blašamašurinn heldur aš enska oršalagiš „to call for something“ merki aš „kalla eftir einhverju“. Žannig žżša ašeins žeir sem eru ekki góšir ķ ķslensku.

Sį sem kallar er aš hrópa, hann kallar eftir einhverju, hękkar róminn og bišur eitthvaš. „Hentu ķ mig hamrinum,“ hrópaši smišurinn, og fékk hann ķ hausinn. Honum var nęr aš kalla eftir hamrinum į žennan hįtt.

Ljóst er aš Trump hvorki baškrafšist af Kķnverjum um aš žeir rannsökušu Biden, aš minnsta kosti ekki opinberlega. Hann lét sér žessi orš um munn fara ķ vištali. Krafšist einskis, baš ekki um neitt, aš minnsta kosti ekki opinberlega. Žetta er ljóst samkvęmt klippu śr Twitter sem birt er meš fréttinni:

I would think that if they were honest about it, they“d start a major investigation ... they should investigate the Bidens … China likewise should start an investigation.

Trump segir aš Kķnverjar ęttu aš (should) rannsaka Biden fešga. Hann baš hvorki um rannsókn né krafšist hennar.

Į ķslensku hefur sögnin aš kalla ašeins žį merkingu aš hrópa, hękka röddina.

Blašamašurinn viršist kexruglašur og gerir stórkoslegt mistök meš žvķ aš tala um „įkall Trumps“. Og ritstjórnin gerir engar athugasemdir.

Hvers į nś kallinn hann Trump kallinn aš gjalda fyrir köll, köllun og įköll?

„Įkall um rannsókn Kķnverja“ ķ žessu samhengi er furšulegt oršalag og mešal annars dęmi um nafnoršavęšingu sem veršur til af leti. Kķnverjar eru ekki aš rannsaka Biden. Žar af leišandi getur blašamašurinn ekki talaš um „rannsókn Kķnverja“. Hann į viš ummęli Trumps žess efnis aš Kķnverjar ęttu aš rannsaka Biden.

Fréttin er ekki lesendum bjóšandi. Munum aš fréttamišlar hafa grķšarleg įhrif. Lélegt mįlfar spillir fyrir og žar af leišandi mį kalla žessa frétt stórskemmda.

Tillaga: Engin tillaga.

3.

„Ekki ligg­ur nį­kvęm­lega fyr­ir hversu mikiš magn af įfengi var bśiš aš fram­leiša en hśs­rįšandi var yfirheyršur vegna mįls­ins.“

Frétt į mbl.is.          

Athugasemd: Hér hefši fariš betur į žvķ aš sleppa: „Ekki liggur nįkvęmlega fyrir …“ og segja žess ķ staš Ekki er vitaš … Įstęšan er einföld: Stutt og einfalt mįl er skiljanlegra.

Nafnhįttarmįliš ręšur rķkjum hjį yngri blašamönnum. Žįtķš er išulega mynduš meš lżsingaroršinu bśinn įsamt nafnhętti sagnar; bśiš aš framleiša, bśinn aš sofa, bśinn aš syngja, bśinn aš skrifa, bśinn aš ęsa mig, bśinn aš vera meš lęti, bśinn aš deyja … Maturinn er bśinn en ég er bśinn aš kaupa meira. Žetta er ekki alltaf tóm vitleysa en öll sagnorš eru til ķ žįtķš og meš hjįlparsögnum er skammlaust hęgt aš lżsa žvķ sem hefur gerst (ekki bśiš aš gerast).

Žaš sem „var bśiš aš framleiša“ hafši veriš framleitt. Raunar er sjaldnast talaš um aš einstaklingar framleiši įfengi heldur brugga žeir. Lķklegast er aš hér hafi bófarnir eimaš spķra sem aš sjįlfsögšu mį segja aš sé įfengi en stenst ekki samanburš viš įfengi ķ vķnbśš.

Tillaga: Ekki er vitaš hversu mikiš spķra hafši veriš bruggaš en hśs­rįšandi var yfirheyršur vegna mįls­ins.

4.

„Fjórir af įtta fyrstu varaborgafulltrśum Reykjavķkur sinna öšrum launušum störfum meš fram störfum sķnum sem kjörnir fulltrśar.“

Frétt į visir.is.           

Athugasemd: Hér er vel gert. Slakir blašamenn hefšu skrifaš tölurnar meš tölustöfum. Blašamašurinn žarf ekki aš hugsa sig um heldur notar bókstafi og veit aš annaš er tóm vitleysa. 

Hvergi eru tölustafir notašir ķ upphafi setningar. Tölustafur er allt annaš en bókstafur og getur valdiš ruglingi aš nota hann į eftir punkti.

Sumir hafa žį reglu aš skrifa allar tölur undir eitt hundraš meš bókstöfum. Ašrir mišaš viš eitt žśsund. Gott er aš setja sér reglu ķ žessum efnum. 

TillagaEngin tillaga.


Afstunga, vinnupappķr og spį sem raungerist

Oršlof

„Žegar aš“ og „ef aš“ 

Žegar og ef sem spurt er um teljast til samtenginga. Žegar er tķšartenging og ef skilyršistenging.

Margar fleiri samtengingar eru notašar ķ ķslensku, til dęmis nema (skilyršistenging), sem (tilvķsunartenging) og hvort (spurnartenging). 

Tilhneiging er til aš bęta viš allar žessar samtengingar og telst žaš ekki rétt mįl. 

Ekki er til dęmis rétt aš segja: „mašurinn *sem aš kom ķ gęr er fręndi minn.“ Rétt er: „mašurinn sem kom ķ gęr er fręndi minn.“ 

Sömuleišis er ekki rétt aš bęta viš aš ķ: „allir fóru heim *žegar aš leikurinn var bśinn.“

Vķsindavefurinn, Gušrśn Kvaran, prófessor. 

Athugasemdir viš mįlfar ķ fjölmišlum

1.

„Grķn­leik­kon­an Anna Kendrick var aš vinna ķ Evr­ópu nż­lega og fékk žvķ tęki­fęri til aš feršast um Evr­ópu ķ sum­ar, žar į mešal Amster­dam.“

Frétt į mbl.is.           

Athugasemd: Žetta er samhengislaus mįlsgrein og vanhugsuš, raunar bull. „Var aš vinna“, betra er vann. Nafniš Evrópa er tvķtekiš. Hśn var žarna „nżlega“ og “ķ sumar“. Annaš hvort hefši dugaš. „Žar į mešal Amsterdam“. Inn ķ žetta vantar vantar til, til Amsterdam.

Tillaga: Grķn­leik­kon­an Anna Kendrick vann ķ Evr­ópu ķ sumar og fór mešal annars til Amster­dam.

2.

„Til­kynnt var um grun­sam­leg­ar manna­feršir ķ Hlķšunum į nķ­unda tķm­an­um en viš eft­ir­grennsl­an lög­reglu kom ķ ljós aš žęr ęttu sér ešli­leg­ar skżr­ing­ar.“

Frétt į mbl.is.           

Athugasemd: Allt er tališ til frétta jafnvel žetta hér aš ofan. Grunsamlegar mannaferšir įttu sér ešlilegar skżringar. Hver er žį fréttin?

Sķšar segir:

Til­kynnt var um tvo menn ķ įtök­um ķ Breišholti į nķ­unda tķm­an­um ķ gęr­kvöldi. Įrįs­arašili var far­inn žegar lög­reglu bar aš vett­vangi en įrįs­aržoli var enn į stašnum. 

Žetta er aldeilis stórkostleg „frétt“. „Įrįsarašili“ er orš sem sjaldan sést og „įrįsaržoli“ er ekki mjög algengt. Žau sjįst einna helst ķ löggufréttum žegar löggan eša blašamašurinn hrökkva ķ einhvern stofnanagķr og gleyma stašreyndum. Žęr eru aš tveir menn slógust og annar lį eftir en hinn hvarf śt ķ myrkriš. Sį sem löggan gómaši gęti svo sem hafa veriš „įrįsarašilinn“. Oft bjarga flestir „įrįsaržolar“ sér į hlaupum. 

Öllum žeim sem stunda skriftir er óhętt aš skrifa fleiri orš til skżringar ķ staš žess aš nota nafnorš ķ sparnašarskyni. „Įrįsarašili“ er léleg samsetning. Betra aš tala um žann sem réšst į hinn, beitti ofbeldinu. Sannast sagna er aldrei gott aš bśa til nżyrši meš oršinu „ašili“. Žį mętti alveg eins bśa til „žolunarašili“ um žann sem rįšist er į. Žannig breyting veršur ķslenskri tungu sķst af öllu til góšs.

Tillaga: Engin tillaga.

3.

„Lög­regla hand­tók tvo menn og konu ķ Grafar­holti į sjötta tķm­an­um ķ gęr­kvöldi, en žau eru grunuš um rįn, žjófnaš, nytjastuld bif­reišar, umferšaró­happ og afstungu …“

Frétt į mbl.is.           

Athugasemd: Fįrįnleikin birtist oft ķ löggufréttum fjölmišla. Berum saman fréttir fjögurra veffjölmišla um atburš nętur, mbl.is., ruv.is, dv.is og frettabladid.is.

Į vef Moggans segir:

… en žau eru grunuš um rįn, žjófnaš, nytjastuld bif­reišar, umferšaró­happ og afstungu …

Žarna er talaš um nytjastuld, sem er greinilega annaš en rįn og žjófnašur sem žó er nefnt.

„Afstunga“ er framlag Moggans til stofnanastķls löggufrétta. Žjófarnir keyršu į annan bķl og blašamašurinn kallar žaš „umferšaóhapp“. Ekki taldist žaš „óhapp“ ķ fréttinni aš žremenningarnir böršu eiganda bķlsins og ekki nytjastuldur aš bófarnir ręndu af vesalings manninum farsķmanum hans.

Svo segir:

Voru žau vistuš ķ fanga­geymslu lög­reglu fyr­ir rann­sókn mįls­ins.

Žetta er óešlilegt. Fólkiš var sett ķ fangelsi vegna rannsóknar mįlsins.

Į vef Rķkisśtvarpsins stendur žetta:

Žrķeykiš keyrši sķšan yfir umferšareyjur, fór yfir į raušu ljósi og klessti utan ķ annan bķl.

Framlag Rķkisśtvarpsins til stofnanastķls löggufrétta er aš fólkiš „klessti utan ķ annan bķl“. Lķklega er žetta žetta bara barnamįl. 

Oršiš nytjastuldur vekur hrifningu fréttamannsins en eins og į Mogganum finnst honum žaš ekki nytjastuldur žegar žrķeykiš stal farsķma mannsins? Nei, bara žjófnašur.

Į DV er löggumįliš endurtekiš įn athugasemda en žeim į DV er ekki alls varnaš:

Fólkiš var handtekiš og vistaš ķ fangageymslu vegna rannsóknar mįlsins.

Til fyrirmyndar aš blašamašurinn skrifar: „… vegna rannsóknar mįlsins“.

Ķ Fréttablašinu talar blašamašurinn um tvo menn og konu ķ glępnum og svo segir:

Ašilarnir voru allir vistašir ķ fangageymslu lögreglu fyrir rannsókn mįlsins.

Fólkiš umbreytist ķ ašila, ekki einu sinni heldur tvisvar. Žaš er framlag Fréttablašsins til stofnunarstķls löggufrétta. Eša er framtakiš bara heimatilbśin rassbaga hjį blašamanna? Aš öšru leyti apar hann eftir skrif löggunnar og birtir oršrétt, nytjastuldinn, „vistunina“, „… fyrir rannsókn mįlsins“ og allt!

Nišurstašan er sś aš fjölmišlar birta nęr oršrétt fréttir frį löggunni, jafnvel žęr sem eru illa skrifašar. Stundum er reynt aš breyta žeim örlķtiš, sem oft gerir bara vont verra, en frį žvķ eru samt undantekningar.

Tillaga: Engin tillaga

4.

„Eigšu góšan dag.“

Almenn kvešja, sérstaklega ķ verslunum.           

Athugasemd: Mér finnst žetta alveg ómöguleg kvešja, žżšing śr ensku „have a good day“. Tek undir meš mįlfarslöggunni sem segir um „eigšu góšan dag“:

Žó aš mér finnist žessi kvešja vinaleg og falleg, žį žoli ég hana samt ekki. Ég dey alltaf pķnulķtiš innra meš mér žegar ég heyri hana. Mér lķšur alltaf jafn illa žegar ég er bśinn aš segja „sömuleišis“ viš starfsfólkiš eftir aš žaš hefur sagt mér aš eiga góšan dag.

Hvaš er kvešja. Almennt er sagt aš fólk kvešji žegar žaš fer. Ein algengasta kvešja ķ ķslensku mįli er góšan dag, gott kvöld. Hśn er notuš ķ upphafi aldrei žegar kvatt er, bara žegar er heilsast. Hvaš męlir į móti žvķ aš nota góšan dag sem kvešju?

Žegar ég fer frį kassanum ķ verslun eftir aš hafa borgaš veršur sagt: “

Žakka žér fyrir og góšan dag“. 

Og ég svara: 

Takk sömuleišis og góšan dag.

Ķ fyrstu viršist žetta dįlķtiš stirt en žaš kemst upp ķ vana rétt eins og enskugerša kvešjan, sś sem er aš gera śt af viš mįlfarslögguna.

Hins vegar veršur aš varast žann pytt aš segja: Góšan dag til žķn. Žannig į ekki aš orša neina kvešju, ekki segja til hamingju til žķn, glešileg jól til žķn glešilega pįska til žķn, glešilegt sumar til žķn eša įlķka.

Ekkert męlir į móti aš heilsa meš žvķ aš bjóša góšan dag og kvešja į sama hįtt. Einnig mį segja: 

Ég óska žér góšs dags rétt į sama hįtt og: ég óska žér glešilegra jóla, glešilegs įrs, glešilegs sumar …

Tillaga: Góšan dag.

5.

„… er spurn­ing­in sem hag­fręšing­arn­ir Gķsli Gylfa­son og Gylfi Zoega pró­fess­or reyna aš svara ķ nżj­um vinnupapp­ķr sem birt­ur hef­ur veriš į vef Hag­fręšistofn­un­ar Hį­skóla Ķslands.“

Frétt į mbl.is

Athugasemd: Hvernig mį žaš vera aš hįmenntašir hagfręšingar geta ekki komiš frį sér efni į skiljanlegri ķslensku.

Pappķr er ašeins pappķr og skiptir engu hvort hann sé nżr eša gamall. „Vinnupappķr“ getur veriš afrifa af eldhśsrśllu, notaš umslag eša kompa meš minnispunktum. Raunar er žaš žannig aš į vef hagfręšistofnunar er talaš um „vinnupappķra“, žaš er ķ fleirtölu. Er žaš vegna žess aš blašsķšurnar eru fleiri en ein eša hvaš?

Pappķr er ekki ritgerš į ķslensku žó žannig geti veriš į ensku („paper“, „essey“). „Paper“ getur žżtt svo ótalmargt į ensku, mešal annars skilrķki. Ķ enskri oršabók segir mešal annars um „paper“:

An essay or dissertation, especially one read at an academic lecture or seminar or published in an academic journal.

Um „Working Paper“ segir ķ sömu oršabók:

A preliminary draft or version of an academic paper made available for commentary, discussion, or feedback.

Fyrr mį nś vera tilętlunarsemin aš žröngva „vinnupappķr“ upp į ķslenskt mįl. Hvaš er žį hęgt aš nota ķ stašinn fyrir „vinnupappķr“? Hingaš til hefur veriš talaš um ritgerš og žęr geta veriš af żmsu tagi, til dęmis fręširitgerš, skólaritgerš, verkefni, stķll, rit og fleira. Ķ fljót bragši finnst mér aš nota mętti brįšabirgšaskżrsla, frumskżrsla, vinnuritgerš eša vinnurit, žaš er rit sem ekki er fullklįraš en engu aš sķšur birt.

Sé fréttin į mbl.is lesin kemur ķ ljós aš „vinnupappķrinn“ er lķka kölluš grein sem byggist į BS ritgerš.

Tillaga: … er spurn­ing­in sem hag­fręšing­arn­ir Gķsli Gylfa­son og Gylfi Zoega pró­fess­or reyna aš svara ķ brįšabirgšaskżrslu sem hef­ur veriš birt į vef Hag­fręšistofn­un­ar Hį­skóla Ķslands.

6.

„Efnahagsspįr eru ekki aš raungerast.“

Sagt ķ Kastljósi Rķkissjónvarpsins 2.10.2019.           

Athugasemd: Mér finnst ekki svo żkja langt sķšan aš sagt var aš spįr hafi annaš hvort ręst eša ekki. Nś telst miklu flottara aš segja: spįr eru aš „raungerast“ …

Vešurfręšingar gefa śt spįr en tala aldrei um aš žęr hafi „raungerst“. Stjörnuspįmenn, spilaspįmenn, kaffikellingar og rżnendur ķ innyfli dżra telja sig geta spįš fyrir um framtķšina en žeir eiga žaš žó sameiginlegt aš tala aldrei um aš spįrnar geti „raungerst“ eša ekki. Ég er ekki góšur aš spį fyrir um framtķšina en ég veit aš żmislegt hefur „raungerst“ ķ fortķšinni.

Nęst veršur įbygglega sagt aš spįr geti „veruleikagerst“.

Tillaga: Efnahagsspįr hafa ekki ręst.


Misžyrming į ķslensku mįli ķ ķslenskum lögum

Eftirfarandi pistill er śr Mįlfarsbankanum. Höfundurinn er Jón G. Frišjónsson, mįlfręšingur. Žetta er slįandi samantekt um villur og ambögur ķ lögum um śtlendinga sem samžykkt voru į Alžingi 20. september 2016.

Mašur veršur hreinlega agndofa eftir lesturinn. 

Hér er pistillinn, ég hef bętt viš greinaskilum, undirstrikaš og feitletraš.

Voriš 2017 las ég yfir meistaraprófsritgerš ķ lögfręši fyrir fręnku mķna. Hśn hefur alltaf veriš mjög öflugur nįmsmašur og žvķ žótti mér vart einleikiš aš żmsar tilvitnanir hjį henni voru aš mķnu mati gallašar.

Ég varš mér žvķ śti um lögin sem hśn vitnaši oft ķ (Lög um śtlendinga, nr. 80 16. jśnķ 2016) og las allvandlega fyrstu fjórar sķšurnar. Žį kom ķ ljós aš ekki var viš fręnku mķna aš sakast, hśn hafši vitnaš rétt til en żmislegt žótti mér mišur fara ķ lagatextanum og frįgangi hans.

Žaš varš mér einkum ķhugunarefni aš žaš sem mér fannst ašfinnsluvert var af öšrum toga en ég hef įtt aš venjast į lišlega hįlfrar aldar starfsęvi minni sem ķslenskukennari. Beinar villur eru fįar en žaš stingur ķ augu aš notkun orša og oršasambanda er alloft naumast ķ samręmi viš hefšbundna mįlbeitingu, vekur į stundum žį tilfinningu aš um umoršun eša žżšingu erlends efnis sé aš ręša. Lesendum til fróšleiks skulu tilgreind örfį dęmi, innan hornklofa eru athugasemdir eša skżringar mķnar og undirstrikanir eru mķnar:

(1) Ķ 8.tl. 3.gr. er žessi skilgreining:

„Flóttamašur: Śtlendingur sem er utan heimalands sķns [fjarri heimalandi sķnu] eša rķkisfangslaus einstaklingur sem er utan žess lands žar sem hann hafši reglulegt ašsetur [fjarri žvķ landi žar sem hann dvaldist reglulega] vegna žess aš hann hefur įstęšurķkan ótta um [hefur (fulla) įstęšu til aš óttast] aš verša ofsóttur vegna kynžįttar, trśarbragša, žjóšernis, ašildar aš tilteknum žjóšfélagshópi eša vegna stjórnmįlaskošana og getur ekki eša vill ekki vegna slķks ótta [af žeim sökum] fęra sér ķ nyt vernd žess lands [sem hann kom frį]

Žessi tölulišur er aš mķnu mati ofhlašinn, nįnast samanbarinn. Ég žurfti aš marglesa hann til aš fį botn ķ merkinguna. – Sumt af žvķ sem ég hef merkt viš kunna sumir aš telja įlitamįl, t.d. muninn į dveljast e-s stašar reglulega og hafa reglulegt ašsetur e-s stašar og muninn į žvķ aš vera hręddur um e-š og hafa ótta um e-š og enn fremur kann sumum aš žykja nżyršiš įstęšurķkur fagurt en žaš tel ég misheppnaš.

Ég tel mig geta fęrt rök aš žvķ aš žaš sem ég hef merkt viš samręmist ekki hefšbundinni mįlnotkun. Oršin ašild aš tilteknum žjóšfélagshópi geta engan veginn talist ķ samręmi viš ešlilega eša venjulega mįlbeitingu og sama į viš um oršasambandiš hafa ótta um e-š ķ merkingunni óttast e-š. Reyndar tel ég óžarft aš fjölyrša um einstök atriši, lesendur eru vitaskuld fullfęrir um aš meta žetta.Nišurstaša mķn er sś aš tilvitnašur bśtur getur hvorki talist vel oršašur né aušskilinn.

(2) Ķ 18.tl. 3. gr. er enn skilgreining:

„Ofsóknir: Athafnir sem ķ ešli sķnu eša vegna žess aš žęr eru endurteknar fela ķ sér alvarleg brot į grundvallarmannréttindum, einkum [į] ófrįvķkjanlegum grundvallarmannréttindum į borš viš réttinn til lķfs og bann viš pyndingum eša ómannśšlegri eša vanviršandi mešferš eša refsingu, bann viš žręldómi og žręlkun og bann viš refsingum įn laga. Sama į viš um samsafn athafna, ž.m.t. ólögmęta mismunun, sem hafa eša geta haft sömu įhrif eša sambęrileg įhrif į einstakling.”

Hér er aš żmsu aš hyggja, fęst af žvķ fellur undir mįlfręši eša mįlbeitingu, varšar fremur rökhyggju og skżra hugsun.

– Getur endurtekning athafna oršiš til žess aš žęr feli ķ sér alvarleg brot į mannréttindum?

Telst bann viš žręldómi og žręlkun og bann viš refsingum įn laga til mannréttinda?

Hvaš merkir refsing įn laga, kannski refsing įn dóms? – Er žetta kannski oršrétt žżšing į lat. Nulla poena sine lege [Engin refsing įn laga. SS]? Ef svo er hefur žaš enga stoš ķ ķslensku, öllum óskiljanlegt.

(3) Ķ 4. gr. segir:

„Rįšherra fer meš yfirstjórn laga žessara.”

Hvaš merkir žetta eiginlega? Alžingi setur lög sem forseti stašfestir. Lögregla sér um aš fariš sé aš eša eftir lögum og dómarar skera śr įgreiningi sem upp kann aš koma.

Aldrei hef ég heyrt talaš um yfirstjórn laga enda finnst mér oršasambandiš nįnast merkingarlaus klisja. Lögum er ekki stjórnaš, žau eru sett og žeim er fylgt eša eftir žeim fariš. Svipušu mįli gegnir reyndar einnig um oršasambandiš annast framkvęmd laga (4. gr.).

Eins og ég gat um ķ upphafi hef ég einungis lesiš fjórar sķšur af 68, nenni satt best aš segja ekki aš lesa meira af svo góšu. Žegar į unglingsįrum var mér kennt aš lög og allt sem žeim fylgir (dómar, śrskuršir, greinargeršir) vęru fyrir allan almenning en alls ekki mįlefni einungis ętluš sérfróšum. Žess vegna finnst mér sjįlfsagt aš vandaš sé til lagatexta ķ hvķvetna en į žvķ viršist mér hafa oršiš misbrestur hvaš varšar Lög um śtlendinga. Žaš hlżtur aš teljast mikilvęgt aš lagatextar séu skżrir og žannig oršašir aš merking sé ótvķręš.

Ótrślegt til žess aš vita aš žeir sem žį sįtu į žingi og starfsfólk Alžingis skuli ekki hafa lesiš lögin yfir og lagfęrt. Raunar er furšulegt ef engin prófarkalestur tķškist į löggjafarsamkundunni. Jafnslęmt og jafnvel verra er aš dómsmįlarįšuneytiš lįti frį sér fara svona illa samin lög sem fį falleinkunn hjį mįlfręšingi. Žess ber aš geta aš lögin hafa enn ekki veriš lagfęrš.

Fęrši žingiš löggjafarvaldiš til rįšherra meš oršalaginu ķ 4. grein laganna, sjį hér aš ofan? Svo viršist vera og og žaš įn nokkurra žvingana.

Sś hugsun lęšist svo aš manni aš eitthvaš meira sé ašfinnsluvert ķ mįlfari, notkun orša og oršasambanda ķ öšrum lögum sem žingiš hefur sett.

Hvaš er til śrbóta?

  1. Tvķmęlalaust aš fį góšan mįlfręšing til aš lagfęra lögin um śtlendinga, fella žau śr gildi og samžykkja sķšan lögin aftur eftir lagfęringu.
  2. Sett verši ķ lög aš aš rįšuneyti og Alžingi skuli lįta lesa yfir öll lög sem žegar hafa veriš samžykkt į sķšustu įrum og lagfęra villur og mįlfar.
  3. Framvegis verši engin frumvörp til laga lögš fram eša reglugeršir birtar nema žau hafi veriš lesin yfir af žeim sem gerst žekkja ķ ķslensku mįli.

Į Alžingi er išulega deilt og jafnan um keisarans skegg. Žar viršast margir gįfumenn starfa og eru jafnan önnum kafnir. Hjį almenningi vakna žó efasemdir um skżrleika žingmanna sem taka viš lögum śr rįšuneytum, lesa žau ekki yfir, leišrétta ekki mįlfar heldur samžykkja óbreytt. Verra er žó ef skilningur žingmanna og rįšuneytismanna į ķslensku mįli er ekki betri en fram kemur ķ lögum um śtlendinga. 


Meginstraumsmišlar, žungt hjarta og órįš aš gera rįš fyrir

Oršlof

Oršfįtęktargildra 

Og žaš getur reynst erfitt aš bjarga börnum og unglingum śr oršafįtęktargildru skilabošaskjóša sķmamišlanna žegar žau hętta aš lesa lengri texta en žį sem rśmast į skjįnum eša hętta aš tala ķ heyranda hljóši viš sér eldra fólk og jafnaldra. 

Segja mį aš žaš sé jašarskatturinn sem unga fólkiš greišir fyrir afžreyinguna ķ sķmanum: oršaforšinn skreppur saman mišaš viš žaš sem hann gęti veriš meš žroskandi mįlnotkun ķ ręšu og riti.

Gķsli Siguršsson, Tungutak į blašsķšu 26 ķ Morgunblašinu 28.9.2019.

Athugasemdir viš mįlfar ķ fjölmišlum

1.

„Er kon­an į göngu­leišinni upp Žver­fells­horn, sem er ķ um 400 metra hęš og er ökkla­brot­in.“

Frétt į mbl.is.          

Athugasemd: Žetta er furšuleg frétt žó stutt sé. Lįtum nś vera stašreyndavilluna aš Žverfellshorn sé sagt ķ 400 m hęš (er meira en 300 m hęrra). Lįtum lķka vera aš fréttin byrji į sagnorši og og er žvķ rétt eins og spurning. Verra er tušiš, nįstašan. Nafnoršiš kona kemur fram ķ öllum fjórum mįlsgreinum fréttarinnar.

Ķ fréttinni segir:

Fyrstu višbragšsašilar voru komn­ir upp til kon­unn­ar um klukk­an įtta ķ morg­un …

Enginn veit hverjir „višbragšsašilar“ eru. Samkvęmt oršanna hljóšan eru žaš žeir sem bregšast viš. Žeir geta žvķ veriš samferšamenn, ašrir göngumenn, fuglar, refir og jafnvel björgunarsveitir, sjśkraflutningamenn, löggan, slökkvilišiš, geislavarnir, hafnarstarfsmenn, flugvallarstarfsmenn, hįsetar į fraktskipum, žś og kannski ég. 

Hvašan kemur žetta orš, „višbragšsašili“. Mį vera aš blašamenn žekki enska oršalagiš „response team“.

Į vef Wikipediu segir:

An incident response team or emergency response team (ERT) is a group of people who prepare for and respond to any emergency incident …

Ķ Mįlfarsbankanum segir:

Athuga aš ofnota ekki oršiš ašili. Fremur: tveir voru ķ bķlnum, sķšur: „tveir ašilar voru ķ bķlnum“. Fremur: sį sem rekur verslunina, sķšur: „rekstrarašili verslunarinnar“.

Oft eru til góš og gegn orš ķ mįlinu sem fara mun betur en żmsar samsetningar meš oršinu ašili. 

T.d. fer mun betur į aš segja įbyrgšarmašur, dreifandi, eigandi, hönnušur, innheimtumašur, seljandi, śtgefandi en „įbyrgšarašili“, „dreifingarašili“, „eignarašili“, „hönnunarašili“, „innheimtuašili“, „söluašili“, „śtgįfuašili“. 

Undir žetta er tekiš hér. Ašili er frekar óljóst og kjįnalegt stofnanaorš. „Višbragšsašili“ er ekki samheiti yfir hóp sem kemur į slysstaš. 

Betur fer į žvķ aš segja frį starfsheitum žeirra ķ staš žess aš nota hiš lošna, óskżra orš sem sveipaš er dularhjśpi leyndar.

Tillaga: Hśn [konan] er öklabrotin į göngu­leišinni upp į Žver­fells­horn, sem er ķ um 780 metra hęš.

2.

„Hann seg­ir demó­krata vera ķ „upp­lżs­inga­strķši gegn for­set­an­um“ og meg­in­straumsmišlar vest­an­hafs hafi tekiš žįtt ķ žvķ strķši meš žeim.“

Frétt į mbl.is.          

Athugasemd: Nokkrum sinnum hefur oršiš „meginstraumsmišlar“ komiš fyrir ķ fréttum og žį einkum ķ fleirtölu. 

Greinilegt er aš oršiš er žżšing į enska fyrirbrigšinu „mainstream media“. Um žaš segir ķ oršabók:

The mainstream media refers to conventional newspapers, television and other news sources that most people know about and regard as reliable.

Ég er ekki alveg viss um aš ķslenska žżšingin sé góš. Straumur er vissulega fallegt orš sem hefur margvķslega merkingu. Er haft um rennsli vatns, mannfjölda į hreyfingu, rafmagn, sjįvarföll og fleira. 

Meginstraumur er ekki heldur slęmt orš. Stundum er hęgt aš sjį hvernig fljót rennur, meginstraumurinn getur veriš ķ henni mišri eša uppi viš annan bakkann og svo framvegis.

Oršiš „meginstraumsmišill“ fęr mig til aš hugsa um mann sem sér meira į „meginstraumsmišilsfundi“ en ašrir „meginstraumsmišilsfundargestir“ … 

Ķslensku oršin straumur og streyma eru skyld svipušum oršum ķ tungumįlum nįgrannalandanna. 

Mišaš viš ensku skilgreininguna finnst mér betur fara į žvķ aš „mainstream media“ séu nefndir helstu fjölmišlar.

Tillaga: Hann seg­ir demó­krata vera ķ „upp­lżs­inga­strķši gegn for­set­an­um“ og helstu fjölmišlar vest­an­hafs hafi tekiš žįtt ķ žvķ meš žeim.

3.

„62% svar­enda sem žįtt tóku ķ skošun­ar­könn­un …“

Frétt į mbl.is.          

Athugasemd: Blašamašurinn sem skrifaši ofangreint upphaf fréttar er óvanur. Hann veit ekki aš betur fer į žvķ aš skrifa tölur ķ bókstöfum eša umorša. Hvergi tķškast aš byrja setningu į tölustöfum, ķ flestum tungumįlum er varaš viš žvķ. 

Af hverju? Vegna žess aš žeir eru allt annars ešlis en bókstafir og oftast til annarra hluta nytsamlegri. Į eftir punkti kemur stór upphafsstafur, žaš er reglan hvort sem skrifaš er į ķslensku, ensku, dönsku eša žżsku. Tölustafir į eftir punkti eru alltaf eins og ašskotahlutir, gefa ekki žaš sama til kynna og bókstafir.

Į vefnum Grammar Monster segir: 

It is considered untidy to start sentences with figures. You should either reword your sentence or write the number in full.

Svo viršist sem žaš sé algengara į Mogganum og vefmišli hans aš blašamenn skrifi tölustafi ķ upphafi setninga.

Tillaga: Af žeim sem tóku žįtt ķ skošanakönnun Félagsvķsindastofnunar Hįskólans eru 62% svarenda …

4.

„Žaš er meš afar žungt hjarta sem banda­rķska jśdósam­bandiš til­kynn­ir óvęnt and­lįt landslišsmanns­ins, Jacks Hatt­ons.“

Frétt į mbl.is.          

Athugasemd: Mennskt hjarta vegur um žaš bil 300 grömm. Aušvitaš veit ég ekki hvaš hjarta mitt vegur. Ķ fyllingu tķmans munu einhverjir rķfa žaš śt śr lķfslausum skrokknum og henda žvķ į vigtina. Vęntanlega hrópar einhver aldeilis forviša: Žessi nįungi hlżtur aš hafa veriš sorgbitinn alla ęfi, svo žungt er hjarta hans.

Žetta er lķklega ekkert fyndiš. Enginn tjįir sorg į ķslensku meš žvķ aš tala um „žungt hjarta“. Žyngd segir ekkert um sorg.

Ķ enskri oršabók segir um „Heavy heart“:

a great deal of sadness: 

  • It is with a heavy heart that I bring you this bad news.
  • I announced my decision to leave with a heavy heart.

Ķ mįlfarsbankanum segir:

Rétt er meš fariš aš segja liggja eitthvaš žungt į hjarta (hafa įhyggjur). Ekki tķškast hins vegar aš tala um aš hafa „žungt hjarta“.

Žetta er į viš um įhyggjur, ekki sorg. Oftast er betra aš tala hreint śt, sleppa vafasömu oršalagi og öllum öšru sem valdiš getur misskilningi. Til aš geta gert žaš žurfa blašamenn aš bśa yfir nokkuš digrum oršaforša og žekkingu til aš nota hann.

Tillaga: Meš sorg ķ hjarta tilkynnir banda­rķska jśdósam­bandiš óvęnt and­lįt landslišsmanns­ins, Jacks Hatt­ons.

5.

„Žaš vęri órįš aš gera rįš fyrir aš óskarsveršlaunastyttum fyrir besta leik muni nokkurn tķmann rigna yfir Rambo-myndirnar …“

Dįlkur um kvikmyndir į blašsķšu 52 ķ Morgunblašinu 28.9.2019.         

Athugasemd: Sį sem žetta skrifar er blašamašur į Mogganum og mjög vel ritfęr en öllum getur nś yfirsést. 

Órįš merkir hér slęmt rįš en į alls ekki viš ķ žessu samhengi. Hér į betur viš aš nota lżsingaroršiš ólķklegt.

Meš hjįlparsögninni muni (rigna) er innifalin framtķš og žvķ óžarfi aš bęta viš „nokkurn tķmann“. Oršasambandiš muni rigna er hér ķ vištengingarhętti nśtķšar, fullyršing sem į viš framtķš.

Tillaga: Ólķklegt er aš óskarsveršlaunastyttum fyrir besta leik muni rigna yfir Rambo-myndirnar …“


Haga sér, samanstanda og ķbśahśs

Oršlof

Er … aš

„Fjöldi barna er aš alast upp į tveimur heimilum.“ Nei, „Fjöldi barna elst upp“ o.s.frv. Ekkert „er ... aš“. 

Žaš į viš um e-š sem į sér staš į lķšandi stund: Ég er aš borša hafragrautinn minn. Ég er aš flżta mér į fund. Ég er aš verša vitlaus. 

Hver segši: „Ég er aš bśa į Stöšvarfirši“? „Ég er aš trśa į guš“?

Mįliš, blašsķšu 21 ķ Morgunblašinu 23. september 2019.

Athugasemdir viš mįlfar ķ fjölmišlum

1.

„Vallaržulurinn baš menn um aš haga sér

Frétt ķ ķžróttažętti Sjónvarps Rķkisśtvarpsins 23.9.2019, kl.19:30         

Athugasemd: Hér er glöggt dęmi um „enska ķslensku“. Ķžróttafréttamašurinn heldur aš enska oršiš „behave“ hafi sömu merkingu ķslenska sögnin aš hegša

Ķ ensku oršabókinni minni segir:

[often in imperative] (also behave oneself) conduct oneself in accordance with the accepted norms of a society or group: Just behave, Tom, he said, they were expected to behave themselves.

Į ensku į oršiš „behave“ ekki viš ķslenska sögnina aš hegša sér nema žvķ ašeins aš eitthvert lżsingarorš fylgi sem lżsir hįtterninu; hegša sér vel eša illa.

TillagaVallaržulurinn baš menn um aš haga sér vel.

2.

„Dekk sprakk, hann réši ekki viš bķlinn į žessum hraša og žvķ fór sem fór.“

Athugasemdir um mįlfar ķ fjölmišlum, Siguršur Siguršarson.         

Athugasemd: Nś fór ķ verra. Ég las fróšlegan pistil Eirķks Rögnvaldssonar į vefsķšu hans. Eirķkur var prófessor ķ ķslenskri mįlfręši, er afburša fróšur žykir nokkuš frjįlslyndur ķ mįlnotkun. Ķ pistlinum ręšir hann um sögnina aš rįša og segir um sögnina aš rįša ķ žįtķš:

Sjįlfur hef ég lęrt aš žaš „eigi“ aš nota réš en ekki réši og geri žaš stundum ķ ritušu mįli. 

Žaš er žó ķ algerri andstöšu viš mįlkennd mķna – hann réš žessu ekki og ég réš ekki viš žetta orkar į mig sem rangt mįl. 

Žetta er eitt af žeim dęmum žar sem mįlstašallinn er ķ ósamręmi viš mįlkennd og mįlnotkun meginžorra mįlnotenda. Mér finnst frįleitt aš kalla žįtķšina réši ranga.

Žetta er nś huggun harmi gegn. Ég fletti upp „réši“ ķ pistlum mķnum og fann tuttugu og sjö dęmi um oršiš. Žar af einu sinni ķ athugasemdum um mįlfar ķ fjölmišlum. Žetta skiptir svo sem ekki miklu mįli en bendir til aš mįlkennd mķn og mįlnotkun sé svipuš og Rögnvalds. Ekki leišum aš lķkjast. Skrżtiš samt hvernig mįlkenndin ręšur oršalagi.

TillagaEngin tillaga.

3.

„Craig Mazin žakkar fyrir veršlaunin sem hann hlaut fyrir skrif žįttanna Chernobyl

Myndatexti į blašsķšu 29 ķ Morgunblašinu 24.9.2019.         

Athugasemd: Žetta er frekar illa samiš. Žęttirnir um Chernobyl skrifušu ekkert. Mašurinn sem nefndur er skrifaši handritiš aš žįttunum. Žó svo aš hér hafi veriš prédikaš aš skrifa stutt mįl, nota punkta sem oftast, veršur aš segjast eins og žegar fariš er eftir žessu geta skrifin stundum oršiš eins og snubbótt stofnanamįl.

Tillaga: Craig Mazin žakkar fyrir veršlaunin sem hann hlaut fyrir handrit aš žįttunum um Chernobyl.

4.

„Žaš var fagnaš verulega fyrir austan eftir sigurinn og fóru flugeldar til aš mynda į loft

Frétt į dv.is.          

Athugasemd: Žvķlķkt hnoš sem žetta er, algjörlega hugsunarlaust og ekki lesendum bjóšandi. „Žaš var fagnaš verulega …“ Hvaš žżšir žetta?

„… og fóru flugeldar til aš mynda į loft.“ Var žeim skotiš į loft eša „fóru žeir į loft“ af sjįlfsdįšum? Hvert er flugeldum skotiš ef ekki upp ķ loft? 

„Til aš mynda“ er oršalag sem hefur žarna enga merkingu.

Tillaga: Engin tillaga.

5.

„Fasteignagjöldin samanstanda af fasteignaskatti, lóšarleigu, frįveitugjaldi, vatnsgjaldi og sorpgjöldum.“

Skżring į frétt um fasteignagjöld į blašsķšu 14 ķ Morgunblašinu 25.9.2019.         

Athugasemd: Sagnoršiš „samanstanda“ er oft misnotaš. Mörgum žykir žaš flottara en sögnina aš vera. Til višbótar er oršiš frekar „stofnanalegt“ og žar af leišandi viršist žaš viršulegra en almśgasögninvera.

Mį vera aš žetta sé misskilningur en samt fer betur į žvķ ķ ofangreindri mįlsgrein aš sleppa oršinu og hafa žetta svipaš og ķ tillögunni hér fyrir nešan.

Tillaga: Ķ fasteignagjöldum eru af fasteignaskattur, lóšarleiga, frįveitugjald, vatnsgjald og sorpgjöld.

6.

„Bęjarstjórinn ķ Courmayer segir aš ķbśahśs į svęšinu stafi ekki sérstök hętta en aš veriš vęri aš rżma fjallakofa į svęšinu ķ varśšarskyni.“

Frétt į visir.is.         

Athugasemd: Mįlsgreinin er ófullkomin. „Ķbśahśs“ hef ég aldrei séš įšur, er lķklega ekki til, en gęti allt eins veriš žvķ ķ mörgum hśsum bżr fólk. Almennt er žó talaš um ķbśšir, ķbśšahśs og eša einfaldlega hśs. 

Ķ fréttinni gleymist aš fallbeygja oršiš „ķbśahśs“ (ętti aš vera ķbśšahśs). Sögnin aš stafa stjórnar žįgufalli ķ žessu tilviki.

Vel mį vera aš ašeins ķbśšahśs séu nįlęgt fjallinu sem um er rętt ķ fréttinni. Gęti žaš veriš aš séu fleiri hśs žarna, sem ekki vęri óešlilegt, aš žeim stafaši engin hętta į skrišuföllum.

Velta mį fyrir sér muninum į „sérstök hętta“ og hętta. Skżringu vantar į žvķ hver hęttan er, žaš er ekki ljóst af efni fréttarinnar.

Žetta er léleg frétt og flausturslega samin og lķtiš į henni aš gręša. Henni fylgir engin mynd af stašhįttum og ekki heldur kort. Fréttin viršist bara vera uppfylling, innihaldsrżr texti.

Tillaga: Engin tillaga.

 


Ķslandsmeistaratitillinn į lofti og žjįlfarinn spilar leikmönnum

Oršlof

Tjör

Oršhlutinn Tjör- ķ Tjörnes merkir lķklega: furutré (Ķslensk oršsifjabók).

Mįlfarsbankinn. 

Athugasemdir viš mįlfar ķ fjölmišlum

1.

„Sęv­ar Karl lif­ir lista­manna­lķfi ķ Miš-Evr­ópu.“

Fyrirsögn į mbl.is         

Athugasemd: „Lķfiš er stutt en listin er löng,“ segir einhvers stašar og ķ žvķ felst djśp speki. Stundum heyrist hvatningin lifšu lķfinu lifandi. Ekki vera daušyfli.

Hvernig fer sį aš sem „lifir listamannalķfi“. Getur veriš aš hann lifi eins og listamašur? Hins vegar er algjörlega óljóst ķ hverju „listamannalķf“ felst, og aš lifa eins og listamašur. Er žaš aš sinna list sinni, drekka raušvķn, éta franska osta og fleka konur? Spyr sį sem ekki veit.

Davķš Stefįnsson orti af mikilli list ķ Ķtalķuferš sinni įriš 1920. Hann var skįld, listamašur, og hefur eflaust sopiš af raušvķni og etiš ķtalska osta og įn efa hafši hann auga fyrir fegurš ķtalskra kenna. Ljóšiš um Lapķ er žrungiš žrótti, gleši og list:

Ķ Flórens hafa fjöldamargir feršalangar gist,
og hvergi hęrri klukknaturn og hvergi meiri list
Žar anga blóm, žar blikar vķn, žaš besta er jöršin į,
og žarna er litla Lapķ sem er listamannakrį.
[…]
Enga leikur Amor ver
en unga listamenn,
og Flórenzdętur foršast ekki
farandskįldin enn,
og blótprestarnir bera vķn
um boršin endilöng,
uns drykkjukrįin dynur öll
af dansi og glešisöng.

Jakob Hafstein gerši lag viš žetta fallega kvęši og enn heyrist hann syngja žaš ķ Rķkisśtvarpinu: „… En Lapķ er og Lapķ veršur listamannakrį.“

Tillaga: Sęv­ar Karl lif­ir sem listamašur ķ Miš-Evr­ópu.

2.

„Tveir val­kost­ir vegna Sunda­braut­ar.“

Fyrirsögn į mbl.is.         

Athugasemd: „Valkostur“ er fįrįnlegt orš. Ķ stašinn mį nota sögnina aš velja, af žvķ er dregiš nafnoršiš val. Einnig nafnoršiš kostur (śrręši) sem hefur svipaša merkingu og val. Žar af leišir aš einstaklega stķllaust er aš hnżta žessi tvö orš saman.

Fįir myndu samžykkja orš eins og „taktekt“, „akbķll“, „sjónarhorf“, „lįnsleiga“ eša įlķka samsetningar orša sem bśin eru til śr oršum sem eru svipašrar merkingar.

Mį vera aš nś sé oršiš „valkostur“ svo śtbreitt aš vonlaust sé aš berjast gegn žvķ. Žaš bętist žį viš furšuoršin sem ķslenskan uppfull af og eru engu skįrri. Nefna mį tvķtekningarorš eins pönnukökupanna, bķlaleigubķll og tréheršatré.

Mį vera aš ég taki hér fullmikiš upp ķ mig žvķ jafnvel örnefni eru mörg ansi skringileg meš endurtekningum sķnum, eins og Hólahólar, Stašarstašur, Dalsdalur, Hoffellsfjall, Bakkarįrholtsį og Vatnsdalsvatn.

„Valkostur“ er hrikalegt klunnalegt orš, verra er žó aš sjį orš eins „valkostagreining“ og „valkostaval“.

Tillaga: Tveir kostir vegna Sundabrautar.

3.

„Ķslandsmeistaratitillinn ķ Pepsķmax deild kvenna fór į loft ķ dag.“

Ķžróttafréttir kl. 19:20 ķ sjónvarpi Rķkisśtvarpsins 21.9.2019.

Athugasemd: Ķžróttafréttamašurinn sem segir alltaf ķ lok frétta; „žį er žetta komiš hjį mér“ rétt eins og hśn sé ein įbyrg fyrir fréttum Sjónvarpsins. Vel mį vera aš svo sé. Gerum hann žį įbyrgan fyrir ofangreindri tilvitnun. Hśn er röng.Titillinn fór ekki į loft. Hann er hugtak, óįžreifanlegt. Hins vegar lyftu knįar Valskonur Ķslandsmeistarabikarnum į loft og śušu ógurlega af žvķ tilefni.

Ķ fréttinni segir:

En Keflvķkingar voru ekki bśnir aš gefast upp.

Af hverju sagši ekki fréttamašurinn?:

En Keflvķkingar gįfust ekki upp.

Svona oršalag er mjög algengt hjį yngra fólki. Margir geta ekki talaš hreint śt. Sagt er „viš erum bśnir aš fara“ žegar nęgir aš segja viš fórum. 

Ķ Mįlfarsbankanum segir žetta mešal annars og er hér vķsaš til hans um nįnari umfjöllun:

Mikill (of)vöxtur hefur fęrst ķ žetta nżmęli ķ nśtķmamįli. Żmsar hömlur eru į notkun žess, t.d. munu fęstir geta notaš žaš meš sögnunum sofna, vakna, deyja, lifna viš og mörgum fleiri. Hlišstęšur viš eftirfarandi dęmi eru žó aušfundnar:

Svo er rosaleg sorg ķ hópnum. Žaš eru svo margir vinir bśnir aš deyja (Frbl 4.4.18, 4).

Hér er ekki svigrśm til aš fjalla nįnar um žetta en lesendum til athugunar skal teflt fram nokkrum dęmum sem ekki samręmast mįlkennd žess sem žetta ritar:

Žaš er ljóst aš viš erum bśin aš vera aš hękka laun, ef horft er til baka, langt umfram žaš sem žekkist hjį okkar nįgrannažjóšum (Mbl 15.9.17, 2);

Danir eru bśnir aš fjölmenna innan teigsins (Sjónv 6.8.2017);

Heimir er bśinn aš žurfa aš gera eina skiptingu (Sjónv 5.9.2016);

NN er ekki bśinn aš vera hęttulegur ķ leiknum (30.5.18);

Okkur [hljómsveitarmenn] er bśiš aš langa lengi aš koma saman aftur (2.6.18).

Trśr oršalagi ķžróttablašamanna getur fréttamašurinn ekki sagt aš Valur hafi sigraš ķ leiknum, heldur „siglt sigrinum heim“. Sem aušvitaš er rosalega fķnt og flott hefši keppnin veriš į sjó.

Best aš foršast klisjur į borš viš žessa, žęr hjįlpa okkur, lesendum, hlustendum og įhorfendum, ekkert. 

Aš lokum sagši fréttamašurinn aš Valur vęri „rķkjandi“ Ķslandsmeistari ķ fótbolta, handbolta og körfubolta.

Hver er munurinn į į aš vera „rķkjandi Ķslandmeistari“ og Ķslandsmeistari? Enginn. Alls enginn. Hvers vegna er žį veriš aš troša oršinu „rķkjandi“ inn ķ frįsögnina? 

„Žį er žetta allt komiš hjį MÉR ķ kvöld, „veriši“ sęl.“ 

Aldrei taka ašrir fréttamenn fréttastofu Sjónvarps žannig til orša. Hvers vegna?

Tillaga: Ķslandsbikarinn ķ Pepsķmax deild kvenna fór į loft ķ dag.

4.

„Ole Gunnar Solskjęr lofar žvķ aš spila ungum leikmönnum Manchester United mikiš ķ vetur.“

Frétt į visir.is. 

Athugasemd: Hvaš merkir žessi mįlsgrein? Ekkert hśn er bull.

Vefmišillinn Sky Sport viršist vera heimildin fyrir fréttinni. Žar segir ķ fyrirsögn:

Manchester United boss Ole Gunnar Solskjaer to play youngsters in Premier League.

Blašamašur Vķsis heldur aš hann geti žżtt oršin beint yfir į ķslensku en hvorugt tungumįliš viršist honum tamt.

Žetta er ekki nein tilviljun eša yfirsjón hjį blašamanninum. Sķšar ķ fréttinni segir hann:

„Žś lęrir mikiš į aš spila ungum leikmönnum,“ sagši Solskjęr viš Sky Sports.

Aušvitaš er ekki alltaf hęgt aš žżša beint, stundum žarf aš umorša og žaš žurfa allir blašamenn aš gera.

Tillaga: Ole Gunnar Solskjęr lofar žvķ aš ungu leikmennirnir fį aš spila mikiš meš Manchester United ķ vetur.


Eigin sala rįšherrans, borhola reist og žrjįr formennskur

Oršlof

Helmingi žyngra

Žegar talaš er um aš eitthvaš sé helmingi žyngra en eitthvaš annaš getur žaš merkt tvennt: 

    1. aš hluturinn sé 100% žyngri
    2. aš hluturinn sé 50% žyngri.

Śr žvķ aš oršasambandiš hefur tvęr merkingar ķ ķslensku kann žaš aš valda misskilningi ķ mįlnotkun.

Mįlfarsbankinn.

Athugasemdir viš mįlfar ķ fjölmišlum

1.

„Žaš var leikiš sér meš viršingu mķna.“

Fyrirsögn į visir.is.         

Athugasemd: Ekki er bošlegt aš bśa til vitleysu og dreifa til almennings. Žess ber žó aš geta aš vel mį vera aš annar en sį sem skrįšur er fyrir fréttinni hafi skrifaš fyrirsögnina. 

Fréttin er į forsķšu Vķsis en žegar smellt er į hana birtist önnur yfir fréttinni. Einhverjum innan dyra hefur lķklega ofbošiš vitleysan og breytt fyrirsögninni sem žó hangir enn inni į forsķšunni.

Žetta er skemmd frétt.

Tillaga: Viršing mķn var öšrum aš leiksoppi.

2.

„Nś kann hins vegar aš hafa įhrif fyrirhugaš frumvarp dómsmįlarįšherra um heimild til sölu į eigin framleišslu og heimild til įfengiskaupa ķ netverslun …“

Frétt į visir.is.         

Athugasemd: Framleišir dómsmįlarįšherra įfengi eša eitthvaš annaš sem hann žarf aš selja? Žetta er einfaldlega fullyrt ofangreindri mįlsgrein ķ Vķsi.

Nei, žetta er enginn śtśrsnśningur!

Jį. Žegar lengra er lesiš er ljós aš ekki er veriš aš heimila dómsmįlarįšherra aš selja eigin framleišslu. Samt er žaš sagt ķ fréttinni …

Mįlgreinin er hnoš og varla hęgt aš laga hana. Efnislega hefur hśn ekkert gildi. Hśn stendur bara ķ mišri fréttinni eins og sker ķ lygnum sjó og fęstir sem hana lesa verša einhvers vķsari. Sem sagt: mįlalenging.

Tillaga: Engin tilaga.

3.

„Aš­dį­endur kķn­verska Loch Ness skrķmslisins uršu fyrir miklum von­brigšum žegar ķ ljós kom aš skrķmsliš al­ręmda vęri tuttugu metra langur loft­pśši sem lent hafši ķ Y­angtze įnni.“

Frétt į frettabladid.is.         

Athugasemd: Žetta er kjįnalega oršaš. Loch Ness er stöšuvatn ķ Skotlandi og ķ žvķ er sagt aš skrķmsli felist. Ekkert stöšuvatn ķ Kķna ber sama nafn. Meint skrķmsli sįst ķ fljótinu Yangtze, sem er hiš lengsta ķ Asķu og žrišja lengsta ķ heiminum, og į ekkert sameiginlegt meš skoskum vötnum. 

Ķ fréttinni segir:

… žar sem mįtti sjį móta fyrir dular­fullu svörtu formi fljóta ķ įnni.

Ašdįendur svartra kökuforma hafa eflaust oršiš fyrir vonbrigšum. Lķklega er oršalagiš komiš śr ensku, „black figure“ eša įlķka.

Einnig stendur žetta ķ fréttinni:

Mynd­bandiš, sem er ekki ķ sérlega góšum gęšum …

Gęši er fleirtöluorš sem er nįskylt lżsingaroršinu góšur. Žetta er svona įlķka eins og aš segja „stór stęrš“, „heitur hiti“ eša įlķka. 

Ķ Mįlfarsbankanum segir:

Athuga muninn į merkingu ķslenska oršsins gęši (skylt góšur) og erlendu oršanna kvalitet, quality o.s.frv. sem boriš geta fremur hlutlausa merkingu: eiginleikar. Ķ ķslensku er unnt aš tala um góša eiginleika en illa er tališ fara į oršalaginu „góš gęši“ og „léleg gęši“. Fremur: mikil gęši, lķtil gęši.

Allir blašamenn eiga aš vita žetta nema žeir sem svįfu ķ ķslenskutķmum ķ framhaldsskóla. Slķkir eiga lķtiš erindi ķ blašamennsku.

Tillaga: Engin tilaga.

4.

„Hęgra meg­in į mynd­inni, viš įna, er bor­hol­an sem Hita­veita Ran­gę­inga reisti um sķšustu alda­mót.“

Myndatexti į mbl.is.         

Athugasemd: Fręgt var meš endemum žegar veršbólgan seig upp į viš. Risherbergi ķ kjallara til leigu, stóš einhvern tķmann ķ dagblašsauglżsingu. Svipuš reisn er yfir myndatextanum.

Mį vera aš borhola sé reist žó hśn sé gat ofan ķ jöršu. Til er hśs sem kallaš er hola

Tillaga: Engin tilaga.

5.

„Stjórnarandstašan hefur žrjįr formennskur

Morgunžįttur ķ Rķkisśtvarpinu kl. 7:40, 20.9.2019.         

Athugasemd: Mennska er nafnorš sem ašeins er til ķ eintölu. Stjórnmįlamašur sem talar um „mennskur“ er ekki góš fyrirmynd. Raunar er svona tal afar nišurdrepandi og gefur varla fyrirheit um glęsta framtķš ķslenskunnar.

Hvernig į žį aš orša žaš sem mašurinn sagši ķ ofangreindri tilvitnun?

Sįraeinfalt.

Tillaga: Stjórnarandstašan hefur formennsku ķ žremur nefndum.

6.

„Aldrei séš svona mikiš vatn.“

Fyrirsögn į mbl.is.          

Athugasemd: Ķ Žingvallavatni er fjįri mikiš vatn, jafnvel ķ žurrkatķš. Atlantshafiš er rosalega stór pollur meš enn meira vatni, aš vķsu söltu. Stundum nęr žaš upp aš bryggjugólfi.

Ķ ónefndu bęjarfélagi stóš hafnarnefndin į bryggjunni og horfši ofan ķ sjóinn. Viš žurfum aš dżpka höfnina og žaš er rosalega dżrt, sagši formašurinn. Hér geta fį skip lagt aš. Mį vera aš žaš sé bara ódżrara aš hękka bryggjuna, sagši fulltrśi minnihlutans, og beit ķ tunguna. Orš sem einu sinni eru sögš verša ekki aftur tekin.

Tillaga: Engin tillaga.

7.

„Appel­sķnu­gul viš­vörun til morguns: Enn hętta žó hętti aš rigna.“

Fyrirsögn į frettabladid.is.         

Athugasemd: Žó svo aš tvö orš hafi ólķka merkingu kallast žaš nįstaša žegar žau standa nįlęgt hvoru öšru. Krakkar ķ blašamennsku vita ekkert um žetta né heldur veldur oršafįtęktin žeim įhyggjum enda fį žeir engar leišbeiningar.

Hvaš segjum viš žegar „žaš hęttir aš rigna“?

Jś, žaš styttir upp. Žį kemur uppstytta, hlé į rigningu, aš minnsta kosti žangaš til aftur rignir.

Ķ fréttinni segir:

Žaš er bśiš aš vera alls­konar vatns­vešur ķ dag og vegir fariš ķ sundur. 

Samkvęmt oršabókinni merki vatnsvešur mikil rigning. Hins vegar er algjörlega óljóst hvaš allskonar vatnsvešur merkir. Lķklega er žetta sérfręšilegt hugtak ķ vešurfręši og ekki fyrir okkur daušlega aš velta vöngum yfir.

Allskonar mį rita ķ einu orši en betur fer į žvķ aš skrifa alls konar. Ķ ritreglum er rithįttur skilgreindur svo (sjį aukafallsliši, grein 2.5):

Żmis fallorš ķ aukafalli meš atvikslega merkingu skal rita ķ samręmi viš uppruna, ž.e. hvert orš śt af fyrir sig. Žau vķsa gjarna til tķma, stašar eša hįttar.

Blašamašurinn, og ugglaust lķka višmęlandi hans, gerir ekki greinarmun į svęši og landshluta. Rigningu er spį į „vesturhelmingi“ landsins og žvķ eykst rennsli ķ įm og lękjum į „svęšinu“. Vesturland telst varla svęši žó fótboltavöllurinn ķ Borgarnesi sé žaš eša kannski Hśsafellsskógur.

Fljótfęrnin er aš drepa blašamanninn. Ķ fréttinni segir:

Vegna vatna­vaxta hafši vegurinn fariš ķ sundur. Aš­geršum lauk į vett­vangi um klukkan 16, en žurfti aš kalla žyrlu Land­helgis­gęslunnar til vegna žess aš vegurinn hafši fariš ķ sundur.

Svo viršist sem margir blašamenn lesi ekki fréttir sķnar yfir fyrir birtingu. Žaš er slęmt. Verra er žó ef blašamenn sjį ekki villurnar, žį skiptir engu mįli hversu oft fréttin er lesin yfir. Oft žarf „fersk augu“ til yfirlestrar. Slķkt tķškast ekki enda telja fjölmišlar ekki eftirsóknarvert aš birta villulausar fréttir.

Tillaga: Appel­sķnu­gul viš­vörun til morguns: Enn hętta žó stytti upp.

 


Óhlišhollur gluggi og sżna ógnandi hegšun

Oršlof

Takk eša žökk

Sumir hafa amast viš oršunum takk fyrir vegna danskra įhrifa.

Benda mį į žökk fyrir eša žakka žér fyrir ķ žeirra staš.

Mįlfarsbankinn.

Athugasemdir viš mįlfar ķ fjölmišlum

1.

„Örlyg­ur Hnef­ill Örlygs­son, safnstjóri safns­ins, segir ķ sam­tali viš mbl.is aš hann sé stašrįšinn ķ aš opna safniš į nż sķšar.“

Frétt į mbl.is.         

Athugasemd: Safnstjóri safnsins ętlar aš opna safniš aftur. Aušvelt er aš orša žetta betur og komast hjį meinlegri nįstöšu. 

Žetta er stutt frétt, ašeins 164 orš. Žar af kemur oršiš safn fyrir įtta sinnum žar af oršiš könnunarsafn žrisvar sinnum. Žetta er ekki vel skrifaš.

Nafniš er Könnunarsafn og ętti aš vera ritaš meš stórum staf ķ allri fréttinni, svo er ekki.

Tillaga: Örlyg­ur Hnef­ill Örlygs­son, safnstjóri sagši ķ sam­tali viš blašamann aš hann sé stašrįšinn ķ aš opna žaš aftur.

2.

„Félagaskiptaglugginn var ekki hlišhollur Val.“

Frétt į vķsir.is.        

Athugasemd: Félagaskiptagluggi er tķmabil aš sumri sem leikmenn ķ fótbolta mega skipta um félög. Ekki er ljóst hvers vegna žetta er kallašur gluggi, önnur orš henta betur, til dęmis tķmi og tķmabil. Ekkert ķ fótbolta réttlętir aš žetta sé kallašur gluggi enda vķsast einhver sérviska sem hefur oršiš vinsęl.

Į malid.is segir:

gluggi, gluggur k. birtuop į vistarveru (oftast meš gagnsęju efni ķ (t.d. gleri)); heišrķkjublettur į lofti …

Oršalagiš „félagaskiptagluggin var ekki hlišhollur Val“ er bara tóm della, bjįnalegt oršalag sem śtilokaš er aš réttlęta.

Ķ fréttinni er žetta haft eftir einum įlitsgjafanum ķ fótbolta:

„Žaš sem žś upplifir meš Valslišiš er ótrślega mikil gęši en lišiš er ekki ķ góšu įsigkomulagi.“

Žetta er talmįl og ekkert śt į žaš aš segja fyrr en ręšan hefur veriš sett į blaš. Žį er kemur ķ ljós aš tališ er bara samhengislaust rugl. Hver er žessi „žś“ sem er veriš aš įvarpa. Enginn, oršalagiš er komiš śr ensku. 

Sögnin aš upplifa į ekki heldur heima žarna. Blašamanni er skylt aš breyta og laga oršalag višmęlenda sinna ella er hann aš dreifa villum og bulli og žaš er ekki tilgangur fjölmišla.

Valslišiš getur ekki bęši veriš gott og ķ slęmu įsigkomulagi. Betra hefši veriš aš segja:

Valslišiš er ótrślega gott en einstaka leikmenn hafa veriš meiddir.

Fréttin er illa skrifuš og lesendum ekki bjóšandi.

Tillaga: Engin tillaga.

3.

„Ef Rśnar myndi fį gott tilboš žį vęri Heimir Gušjónsson fyrsti mašurinn į blaši til aš taka viš starfinu.“

Frétt į vķsir.is.        

Athugasemd: Skrżtiš aš orša žetta svona, en blašamašurinn er įbyggilega įn efa afar vel aš sér ķ ķžróttum. Hann hann er mun lakari ķ skrifum.

Tillaga: Ef Rśnar fengi gott tilboš vęri Heimir Gušjónsson efstur į blaši.

4.

„Kon­ur og minni­hluta­hóp­ar standi verst.“

Frétt į mbl.is.         

Athugasemd: Ofnotkun į vištengingarhętti er žvķ sem nęst oršin óžolandi ķ fyrirsögnum fréttamišla. Ķ flestum tilvikum er žaš višmęlandi sem fullyršir og til aš lesendur misskilji ekki er vištengingarhįttur notašur.

Viš lesendur veltum žessari fyrirsögn fyrir okkur enda segir hśn bókstaflega aš konur og minnihlutahópar eigi aš standa verst.

Hér įšur fyrr notušu blašmenn framsöguhįtt. Samkvęmt žvķ hefši fyrirsögnin veriš svona:

Kon­ur og minni­hluta­hóp­ar standa verst.

Allir skilja žessa fyrirsögn, hśn er mun betri en sś meš vištengingarhęttinum. Fullyršingin skżrist betur sé fréttin lesin.

Tillaga: Kon­ur og minni­hluta­hóp­ar standa verst.

5.

„Menn­irn­ir voru ósam­vinnužżšir og sżndu ógn­andi ķ hegšun.“

Frétt į mbl.is.         

Athugasemd: Hvernig sem litiš er į mįlsgreinina er hśn rökleysa, jafnvel žó gert sé rįš fyrir einni villu. 

Forsetningunni ķ er ofaukiš, hśn į ekkert erindi ķ setninguna nema öšru sé breytt.

„Sżna hegšun“ er ekki ķslenska nema žvķ ašeins aš lżsingarorši sé bętt viš, til dęmis slęma eša vonda hegšun. Menn geta veriš ógnandi. Of mikiš er aš segja: „sżna ógnandi hegšun“.

Svona byrjar fréttin:

18 įra kona var hand­tek­in ķ Okla­homa ķ Banda­rķkj­un­um …

Reglan er žessi: Ekki byrja setningu į tölustöfum. Žaš žekkist hvergi ķ vestręnum tungumįlum. Įstęšan er einföld. Meš punkti er setningu eša mįlgrein lokiš og žį getur önnur byrjaš og žaš er gert meš stórum staf ķ upphafi fyrsta oršs. Žetta er öllum aušskiljanlegt, truflar ekkert. 

Tölustafur truflar ķ upphafi setningar vegna žess stóran staf vantar. Tala stendur žarna eins og illa geršur hlutur enda allt annaš tįkn en bókstafur.

Eigi setning aš byrja į tölu er hśn skrifuš meš bókstöfum.

Tillaga: Mennirnir voru ósamvinnužżšir og ógnandi.


Arkitektateiknaš hśs, sķvaxandi męlir og body checkiš

Oršlof

Sjį eša heyra

Auk žess žykir skilrķkum mönnum óžarfi aš breyta oršinu sjónarvottur ķ „sjónvitni“ (į ensku eyewitness ). Og: Einhver sagšist ķ śtvarpinu vilja "sjį įherslubreytingu". Er žaš hęgt? Ég heyri hinsvegar stundum įherslubreytingar ķ tali manna.

Ķslenskt mįl, Morgunblašiš, Gķsli Jónsson.

Athugasemdir viš mįlfar ķ fjölmišlum

1.

„Mikill öldugangur og vindur var ķ Reynisfjöru ķ dag žegar feršamenn spókušu sig um ķ fjörunni.“

Frétt į visir.is.        

Athugasemd: Jį, mikill vindur … Skyldi hafa veriš hvasst? Blašamenn žekkja ekki lengur gömul orš yfir vindstyrk. Nś er talaš er um lķtinn, mikinn vind eš sterkan vind. Lķklega er žess skammt aš bķša aš oršiš vindgangur sé tekiš ķ gagniš ķ vešurlżsingum.

Ķ fréttinni segir:

Ķ myndbandi sjįst öldurnar nį töluveršum hęšum įšur en žęr koma aš landi af miklum žunga.

Eiginlega er ekkert rangt viš žetta en margur kann aš velta žvķ fyrir sér hvaš įtt sé viš meš „töluveršum hęšum“. Hvergi ķ fréttinni er talaš um brim ķ Reynisfjöru. Vita ungir blašamenn ekki hvaš brim er?

Ķ Reynisfjöru spókušu sig feršamenn ķ fjörunni. Blašamenn hafa ekki hugmynd um hvaš nįstaša er. Žess vegna eru sömu oršin jórtruš. Lķklega vęri žaš frétt ef feršamenn ķ Reynisfjöru spókušu sig uppi į fjalli.

Tillaga: Ķ Reynisfjöru var ķ dag mikiš brim og hvasst.

2.

„Gary Martin refsar endurtekiš fyrri félögum.“

Fyrirsögn į visir.is.        

Athugasemd: Sį sem svona skrifar hefur ekki mikla tilfinningu fyrir ķslensku mįli. Aušvitaš į hann aš nota atviksoršiš aftur, jafnvel enn og aftur.

Įtt er viš aš leikmašurinn hafi skoraš fyrir ĶBV žegar lišiš lék viš Val og ĶA. Žetta kallar blašamašurinn aš refsa sem er furšulegt oršaval. Fyrir hvaš var leikmašurinn aš refsa? Var hann aš hefna fyrir brottrekstur? Nei, hann hętti hjį öšru en var rekinn śr hinu. Fótboltaleikur gengur śt į žaš aš skora mörk. Mį vera aš Val og ĶA hafi nś hefnst fyrir aš lįta Gary Martin fara en um žaš veit ég ekkert.

Tillaga: Enn skorar Gary Martin gegn fyrri félögum.

3.

„Vel skipulagt og bjart arkitektateiknaš einbżlishśs …“

Fasteignaauglżsing ķ Fréttablašinu 16.9.2019.       

Athugasemd: Vissara er aš žeir sem ętla aš kaupa ķbśš aš athuga hvort hśsiš sé „arkitektateiknaš“ en ekki „smišsteiknaš“, „pķparateiknaš“ eša „fasteignasalateiknaš“.

Tillaga: Engin tillaga.

4.

„Aš undanförnu hefur ķ sķvaxandi męli runniš upp fyrir mér įkvešiš ljós

Grein į frettabladid.is      

Athugasemd: Svona getur fariš žegar fyrirfram įkvešiš oršalagi tekur völdin af skrifaranum. Žegar skilningur vex er oft sagt aš menn sjįi ljósiš eša ljós renni upp fyrir žeim.

Žaš er hins vegar brįšfyndiš žegar męlirinn fęr sjįlfstęšan vilja. Viš žekkjum til dęmis žetta oršalag:

    • Ķ auknum męli
    • Ķ vaxandi męli
    • Korniš sem fyllir męlinn
    • Dropinn sem fyllir męlinn

Sķvaxandi męlir er skiljanlegt oršalag en dįlķtiš bjįnalegt: Vaxandi męlir žekkist ekki.

Betra hefši veriš ef skrifarinn segši: 

Ég įttaši mig smįm saman į žessu.

Svo er žaš įkvešna ljósiš. Žeir sem skrifa verša aš įtta sig į žvķ viš yfirlestur hvort oršalagiš er skynsamlegt eša tóm della, vera óhręddir aš laga og bęta. Hérna hefši höfundurinn hreinlega įtt aš segja aš hann hafi įttaš sig į stašreyndum mįla.

Allir skilja hvaš aš undanförnu merkir og einnig smįm saman.  Stundum er of mikiš aš hafa hvort tveggja ķ sömu setningu. Svona er ekki rangt, telst miklu frekar stķlleysa. 

Höfundurinn hefur raunar léttan og leikandi stķl, skrifar aušskilinn texta og oft skemmtilegan. Hann į žaš žó til aš flękjast sig ķ mįlalengingum. Į greininni er dįlķtil fljótaskrift. 

Tillaga: Aš undanförnu hef ég smįm saman įttaš mig į įkvešinni stašreynd.

5.

„Sķšastlišna nótt lét frostiš einnig į sér kręla …“

Frétt į mbl.is.    

Athugasemd: Smekkur manna er mismunandi. Lķtum bara į heimili fólks, varla finnast tvö sem eru alveg eins. Sama er meš oršavališ ķ fréttum, greinum og jafnvel bókum. Sumir eru algerlega blindir į merkingu orštaka og mįltękja. Ašrir eiga žaš til aš nota orš eša oršasambönd sem eiga ekki viš. Farsęlast er aš skrifa įn śtśrdśra, rita hreinan texta. Nota sem minnst af oršatiltękjum og mįlshįttum og foršast orš sem ekki eiga viš.

Į malid.is segir:

Lįta į sér kręla: lįta verša vart viš sig, verša sżnilegur, vekja į sér athygli.

Mįlsgreinin ķ vefśtgįfu Moggans hér aš ofan er ekki röng en hśn er kjįnaleg af žvķ aš frost lętur ekki į sér kręla, žaš einfaldlega er, var eša veršur. Kuldi er kyrrstaša.

Žetta oršalag fer vel žegar rętt er um fólk, jafnvel dżr eša fugla. En aušvitaš veltur žetta eins og svo margt annaš į smekk, rétt eins og val į hśsgögnum og öšrum hśsbśnaši fyrir heimiliš.

Tillaga: Sķšastlišna nótt var frost …

6.

„Ég hef mjög gaman af žvķ hvernig Kennie Chopart spilar vörn. Gefur kantaranum smį space og bżšur honum ķ kaffi, kemur svo į siglingunni ķ body checkiš og segir takkk fyrir komuna.“

Ummęli į Twitter birt į mbl.is.     

Athugasemd: Žetta er brįšskemmtileg lżsing žó sletturnar spilli doldiš fyrir. Er ekki alveg viss į hvaš žęr žżša, er eins og svo margir frekar illa aš mér ķ dönsku …

Fótboltafélagiš Knattspyrnufélag Reykjavķkur, žekkt sem KR, varš Ķslandsmeistari ķ fótbolta ķ gęrkvöldi. 

Į vefśtgįfu Moggans voru birtar nokkrar skemmtilegar lżsingar rétt eins og žessi fyrir ofan. 

Įrangur KR er einkar glęsilegur. Munum samt aš félagiš er ekki „rķkjandi“ Ķslandsmeistari ķ fótbolta heldur er einfaldlega Ķslandsmeistari ķ fótbolta.

Tillaga: Engin tillaga


Sįpugeršin Friggs og flugvél sem neyšarlenti

Oršlof

Upplżsingaöld eša …

Ekki er sama hvort ritaš er upplżsingaöld eša upplżsingaröld.

    1. Upplżsingaöld er orš sem stundum er haft um nśtķmann, sbr. tölvu- og upplżsingaöld.
    2. Upplżsingaröld er žaš tķmabil žegar fręšslustefnan var öflugust (į Ķslandi oft talin 1770–1830) (Ķslensk oršabók).

Mįlfarsbankinn.

Athugasemdir viš mįlfar ķ fjölmišlum

1.

„… forstjóri Sįpugeršarinnar Friggs.“

Dęgradvöl, dįlkur į blašsķšu ķ Morgunblašinu 11.9.2019.        

Athugasemd: Ķ Dęgradvöl er getiš um ęviferil fólks sem į afmęli og birt ęttartré. Athyglisveršar og fróšlegar upplżsingar. Fašir eins afmęlisbarnsins er sagšur hafa veriš forstjóri „Sįpugeršarinnar Friggs“. Žetta į aušvitaš aš vera Friggjar.

Frigg er fornnorręnt gyšjuheiti og beygist svona: Frigg, Frigg, Frigg, Friggjar. Beygingarmyndin ķ tilvitnuninni er ekki til.

Tillaga… forstjóri Sįpugeršarinnar Friggjar.

2.

„Skógafoss er 60 metra hįr og 25 metra breišur. Fossinn er frišlżstur og telst sem nįttśruvętti. Skógafoss er grķšarlega kraftmikill og er talinn mešal fegurstu fossa landsins.“

Frétt ķ frettabladid.is.         

Athugasemd: Vęri hęgt aš bęta viš oršinu foss ķ žessa lżsingu? Ég gerši tilraun:

Skógafoss er 60 metra hįr foss og 25 metra breišur (foss). Fossinn er frišlżstur (foss) og telst sem nįttśruvętti. Skógafoss er grķšarlega kraftmikill (foss) og er talinn mešal fegurstu fossa landsins.

Er žetta ekki um of? Jś, nįstaša er aldrei višunandi en hér tekur śt yfir allan žjófabįlk. Jafnvel įn višbótarinnar er žetta illa skrifaš, algjörlega stķllaust. Žó mį hęla blašamanninum fyrir aš skrifa ekki Skógafoss meš erri og fyrir stuttar mįlsgreinar. Verra er žegar blašamašur veit ekkert hvaš nįstaša er og tönglast į sama oršinu ķ sķfellu.

Verst er aš ķ fyrstu śtgįfu fréttarinnar stóš: „Feršamašur vašaši śt ķ Skógį.“ Einhver į Fréttablašinu rak augun ķ villuna og lét leišrétta hana, žó ekki fyrr en aš lesandi nefndi žetta ķ athugasemdum viš fréttina.

Hvaš er annars žessi žjófabįlkur sem mér varš aš orši? Ķ bókinni Mergur mįlsins segir:

Žjófabįlkur: Sérstakur kafli ķ Jónsbók (lögbók frį įrinu 1281) sem nefnist žjófabįlkur en žar var fjallaš um refsingar fyrir žjófnaš. Žaš hefur žótt kasta tólfunum ef įkvęši hans hafa ekki nįš yfir eitthvert brot. Af žvķ er lķkingin dregin.

Oršalagiš merkir žaš sem er frįleitt eša forkastanlegt.

Ķ tilvitnuninni kemur frį oršalagiš aš kasta tólfunum. Merkingin er žaš sem er yfirgengilegt og svo segir ķ bókinni:

Lķkingin er dregin af teningskasti, sbr. kasta sex tvö, kasta tólfin, ž.e. vķsar til žess žegar sex kemur upp į tveimur teningum.

Ansi fróšlegt, finnst mér, jafnvel žó žetta tvennt tengist ekkert tilvitnuninni śr Fréttablašinu.

Tillaga: Skógafoss er 60 metra hįr og 25 metra breišur. Hann er frišlżstur sem nįttśruvętti og er mešal fegurstu fossa landsins.

3.

„Talsmašur Ross neitar žvķ aš hann hafi hótaš neinum uppsögn.“

Frétt į visir.is.         

Athugasemd: Ķ oršabókinni segir aš óįkvešna fornafniš neinn sé notaš sérstętt og meš neitun. Oftast meš oršalaginu ekki, til dęmi žarna er ekki neinn.

Mér finnst ofangreind tilvitnun ķ frétt Vķsis dįlķtiš ókunnugleg. Var ekki hótaš neinni uppsögn eša var einhverjum einum ekki hótaš uppsögn?  

Inn ķ tilvitušu oršin vantar lķklega atviksoršiš ekki. Hins vegar passar žaš engan veginn inn ķ mįlsgreinina vegna žess aš ķ henni er sagnoršiš neita. 

Betra er aš umorša, segja aš mašurinn hafi ekki hótaš neinum uppsögn eša neinum uppsögnum. Hiš fyrra į viš aš hann hafi ekki hótaš manni uppsögn og hiš sķšara mönnum uppsögnum

Tillaga: Talsmašur Ross segir žvķ aš hann hafi ekki hótaš uppsögnum.

4.

„Neyšarlentu eftir aš kaffi helltist nišur.“

Frétt į ruv.is.         

Athugasemd: Flugmašur faržegažotu hellti óvart nišur kaffi sem varš til žess aš flugvélinni var lent į Ķrlandi. Hvernig į aš orša žaš öšru vķsi en en aš flugvélin hafi „neyšarlent“? Ég held aš vķsu aš sagnorš sé ekki til, en hugsanlega ętti svo aš vera. En …

Į vef BBC sem viršist vera heimild fréttarinnar segir ekki aš flugvélin hafi „neyšarlent“ en žaš er aukaatriši. Į ensku er ekki til eitt orš fyrir neyšarlendingu. Žess ķ staš er notaš „emergency landing“, žaš er lending ķ neyš. Žetta er žvķ oršaš svona:

Pilot made emergency landing … 
Flight makes emergency landing …

Er hęgt aš nota annaš orš į ķslensku en aš „neyšarlenda“ flugvél žegar hętta stešjar aš? Jś, hugsanlega mį segja „flugvél hafi lent vegna neyšar“. Žetta er hins vegar nokkuš žvingaš oršalag, jašrar viš hnoš. Hvaš skyldu lesendur segja?

Tillaga: Engin tillaga.

5.

„Vafa­samt „ašsókn­ar­met“ slegiš.“

Fyrirsögn į mbl.is.          

Athugasemd: Aldrei hafa fleiri komiš brįšamóttöku Landspķtalans ķ Fossvogi en į žessu įri. Žetta kallar vefśtgįfa Moggans vafasamt ašsóknarmet.

Žegar eitthvaš er vafasamt mį ķ oršsins fyllstu merkingu efast um žaš. Sį sem er vafasamur er varhugaveršur aš einu eša öšru leyti. Vafasamt ašsóknarmet er žvķ ašsóknarmet sem lķklega  mį draga ķ efa aš sé rétt.

Blašamašurinn įn efa viš aš žaš sé ekki gott aš žeim fjölgi sem žurfi į lęknisašstoš aš halda vegna slysa eša sjśkdóma. Ašsóknarmetiš er žvķ slęmt eša óheppilegt fremur en vafasamt. Hins vegar er engin įstęša til aš hafa ašsóknarmet ķ gęsalöppum vegna žess aš žaš er réttnefni.

Tillaga: Slęmt ašsókn­ar­met slegiš.

6.

„Žaš voru misheppnašar sendingar og skot, sjśkražjįlfari sem fékk hįlfgerša hįržurrkumešferš og vķtadómur eftir aš samherjar klesstu į hvorn annan.“

Frétt į visir.is.          

Athugasemd: Til eru nokkrir vel skrifandi ķžróttablašamenn. Enginn slķkur skrifaši ofangreinda mįlsgrein.

Hvernig er hęgt aš byrja mįlsgrein į persónufornafninu „žaš“. „Žaš“ hvaš? Hverju lżsir „žaš“? Svona orš er leppur, kallaš aukafrumlag sem flestir góšir blašmenn og ašrir reyna aš foršast vegna žess aš oftast bjóšast betri kostir (ekki „valkostir“ žeir eru ekki til).

Börn segja aš bķlar sem lenda ķ įrekstri klessi. Leikmenn sem rekast hvor į annan eru lķka sagši hafa klesst saman. Langflestir leggja barnamįliš af eftir žvķ sem žeir eldast og žroskast. Hinir gerast ķžróttablašamenn. 

Tillaga: Engin tillaga.

7.

„Hann nefnir dęmi um žaš žegar hann labbaši frį Kirkjubęjarklaustri til Vķkur en žaš var lķtiš af gististöšum žar į milli.“

Frétt į visir.is.          

Athugasemd: Töluvert afrek er aš ganga hringinn ķ kringum landiš og ekki sķst aš nį žvķ aš halda góšum gönguhraša og żta jafnframt į undan sér hjólbörum fullum af farangri. Engu aš sķšur kallar blašamašurinn žetta „labb“. Ķ fréttinni er żmist tala um göngu eša labb. Blašamašurinn hefši įtt aš gęta samręmis og nota sögnina aš ganga.

Hvaš merki labb eša labba? Į malid.is segir:

Labba s. (17. öld) rölta, ganga; sbr. nno. labba žramma …

Ganga er ekki alltaf labb en labb er ganga. Ég labba stundum śt ķ bśš, örstutta leiš, labba lķka upp og nišur stiga. Ég geng į  Esju, Vķfilsfell og önnur fjöll. Ég labbaši ekki yfir Sprengisand og Kjöl og alls ekki um Hornstrandir. Aldrei labbaši ég upp į Hvannadalshnśk en gekk upp nokkrum sinnum.

Vera mį aš fólk geri ekki greinarmun į göngu og labbi. Mķn tilfinning er sś aš labb sé svipaš og rölt.

Tillaga: Hann nefnir dęmi um žaš žegar hann gekk frį Kirkjubęjarklaustri til Vķkur en fįir gististašir eru į leišinni.


Lęgšin sem mętti, menn sem haga sér og löggjafaržing Alžingis

Oršlof

Traustatak og žjófnašur

Oršasambandiš taka traustataki merkir strangt til tekiš: taka eitthvaš įn leyfis en ķ trausti žess aš leyfi hefši fengist. 

Geršur er greinarmunur į merkingu žessa oršasambands og taka eitthvaš ófrjįlsri hendi en žaš merkir: stela einhverju.

Mįlfarsbankinn.

Athugasemdir viš mįlfar ķ fjölmišlum

1.

„Fellibylurinn Dorian mętti aš ströndum Kanada ķ gęr meš grķšarmiklu regni og kröftugum vindum.“

Frétt į visir.is.         

Athugasemd: Ķ frétt Ap fréttastofunnar sem er heimild fyrir žessari frétt Vķsis segir:

Dorian arrived on Canada’s Atlantic coast Saturday with heavy rain and powerful winds …

Žegar sögnin „to arrive“ we notuš ķ ensku fréttinni er ómögulegt aš žżša hana meš ķslensku sögninni aš męta vegna žess aš hann mętti ekki heldur kom. Hins vegar mętir fólk į réttum tķma ķ vinnuna eša į fund. 

Kęruleysilegt eša fljótfęrnislegt oršalag bendir ekki til žess aš sį sem skrifar beri neina viršingu fyrir lesendum. 

Tillaga: Fellibylurinn Dorian kom aš ströndum Kanada ķ gęr meš grķšarmiklu regni og kröftugum vindum.

2.

„Mér fannst hann dęma žetta įgętlega, en rétt eins og ég og ašrir žį žurfum viš aš haga okkur og segja fallega hluti.“

Frétt į visir.is.         

Athugasemd: Annaš hvort haga menn sér vel, illa eša į einhvern annan hįtt. Lżsingarorš žarf aš fylgja sögninni. 

Įhrifin af ensku sögninni „to behave“ eru mikil. Hana mį ekki žżša hugsunarlaust meš sögnunum aš haga (sér) eša hegša (sér). 

Oršin aš haga eša hegša (įn lżsingaroršs) er oršiš ę algengara ķ fjölmišlum og margir halda aš žannig eigi žaš aš vera. Svo viršist sem blašamenn viti ekki betur, noti oršin hiklaust.

Ķ ensku oršabókinni minni segir:

Behave: Act correctly, act properly, conduct oneself well, act in a polite way, show good manners, mind one's manners, mind one's Ps and Qs; be good, be polite, be well behaved.

Sögnin haga segir til um hegšun. Hśn getur greinilega ekki stašiš sjįlfstętt eins og enska sögnin „behave“ eins og fram kemur ķ ensku tilvitnuninni.

Tillaga: Mér fannst hann dęma žetta įgętlega, en rétt eins og ég og ašrir žį žurfum viš aš haga okkur vel og segja fallega hluti.

3.

„Tveimur mönnum bjargaš śr bįt sem strandaši.“

Fyrirsögn į visir.is.         

Athugasemd: Strandaši bįturinn eftir aš mönnunum var bjargaš eša hafši hann strandaš įšur? Fyrirsögnin er einfaldlega tvķręš žó svo aš vitum aš bįturinn var žegar strandašur er mönnunum var bjargaš.

Aš sumu leyti er žetta furšulega skrifuš frétt. Sagt er aš björgunarsveitir hafi veriš sendar į „stašinn“. Fiskibįtur gat ekki „athafnaš sig į svęšinu“ og svo kom björgunarbįtur į „stašinn“. Loks er sagt aš „standstašur var undir bjargi“. Frekar einhęf lżsing, mikil nįstaša og endurtekningar. 

Svo kemur žetta „gullkorn“:

Viš birtingu verša ašstęšur svo skošašar betur meš tilliti til björgunar į bįtnum. 

Blašamanninum datt greinilega ekki hug aš skrifa svona:

Viš birtingu veršur kannaš hvort hęgt sé aš bjarga bįtnum.

Žvķ mišur er žetta skemmd frétt.

Tillaga: Tveimur mönnum bjargaš śr ströndušum bįti.

4.

„150. löggjafaržing Alžingis var sett ķ gęr meš tilheyrandi athöfn.“

Frétt į blašsķšu fjögur ķ Morgunblašinu 11.9.2019.        

Athugasemd: Fréttin hefst meš tölustöfum og punkti. Vķšast er rįšiš gegn žvķ aš byrja setningu į tölustöfum. Įstęšan er einfaldlega sś aš žeir eru ekki bókstafir, heldur tįkn sem merkja tölu.

Raštalan 150 er ekki skrifuš svona: Eitthundrašasta og fimmtugasta.

Svo er žaš hitt. Alžingi er löggjafaržing žjóšarinnar. Er žį rétt aš segja löggjafaržing Alžingis? 

Ķ upphafi įvarps sķns sagši forseti žingsins žetta:

Ég bżš hv. alžingismenn og gesti Alžingis velkomna viš setningu 150. löggjafaržings.

Forsetinn bżšur gesti Alžingis velkomna ķ tilefni setningar löggjafaržingsins. Orš hans skżra žaš sem segir ķ frétt Morgunblašsins. Žetta er eitthundraš og fimmtugasta löggjafaržingiš sem sett er ķ žeirri stofnun sem nefnist Alžingi. Žar af leišir aš oršalagiš ķ fréttinni er lķklega rétt. 

Hafa lesendur einhverja skošun į žessu?

Aš lokum. Mikiš er ég į móti skammstöfunum ķ ritušu mįli. Fyrir tķma tölvunnar var reynt aš spara plįss ķ blżsetningu. Žess žarf ekki lengur.

Tillaga: Eitthundraš og fimmtugasta löggjafaržing Alžingis

 


Sérstakt žing, reipbrennandi og fellibylur feršast

Oršlof

Traustatakiš

Oršasambandiš taka traustataki merkir strangt til tekiš: taka eitthvaš įn leyfis en ķ trausti žess aš leyfi hefši fengist. 

Geršur er greinarmunur į merkingu žessa oršasambands og taka eitthvaš ófrjįlsri hendi en žaš merkir: stela einhverju.

Mįlfarsbankinn.

Athugasemdir viš mįlfar ķ fjölmišlum

1.

„Į morgun fer fram sérstakt aukalandsžing Sambands ķslenskra sveitarfélaga žar sem …“

Frétt į blašsķšu 4 ķ Fréttablašinu 5.9.2019.        

Athugasemd: Hvort er réttara aš segja aš žing sé haldiš eša žaš fari fram? Hver er munurinn į aukalandsžingi og sérstöku aukalandsžingi?

Spyr sį sem ekki veit. Hins vegar er alveg ljóst hvaš fer betur.

Ķ fréttinni segir:

Drög aš žingsįlyktunartillögu um stefnuna voru kynnt um mišjan įgśst. Žar er mešal annars aš finna tillögur …

Ķ staš oršagjįlfursins „žar er mešal annars aš finna“ hefši mįtt orša žetta svona:

Drög aš žingsįlyktunartillögu um stefnuna voru kynnt um mišjan įgśst. Ķ žeim eru tillögur …

Einnig stendur fréttinni: 

Er mešal annars gert rįš fyrir …

Til aš ofnota ekki oršasambandiš „mešal annars“ hefši mįtt sleppa žvķ, segja gert er rįš fyrir …

Blašamenn eru margir hįšir oršum eins og „fjįrmunir“ ķ staš žess aš tala um . Ekki eru allir fjįrmunir peningar. er peningar nema į į fęti sé.

Tillaga: Į morgun veršur haldiš aukalandsžing Sambands ķslenskra sveitarfélaga žar sem …

2.

„354 reišhjólažjófnašir voru skrįšir hjį lög­regl­unni …“

Frétt į mbl.is.         

Athugasemd: Svona byrjar frétt į Morgunblašinu og alls ekki ķ fyrsta sinn. Blašamašurinn veit ekkert hvaš hann er aš gera.

Tölustafir og bókstafir eru gjörólķkir. Žetta vita flestir og žar af leišandi eru tölustafir aldrei notašir ķ upphafi setninga.

Į vefnum Grammar Monster segir:

It is considered untidy to start sentences with figures. You should either reword your sentence or write the number in full.

Mjög aušvelt er aš hafa hér annan hįtt į en aš byrja į tölustöfum, sjį tillöguna.

Tillaga: Lögreglan skrįši 345 reišhjólažjófnaši …

3.

„Reipbrennandi.“

Engin heimild.        

Athugasemd: Ķ gamla daga žurfti mašur aš lęra ljóš og kunna žau reiprennandi, einnig margföldunartöfluna. Oršiš er komiš af žvķ er reipi, kašall eša įlķka, rennur til dęmis yfir boršstokk, įn flękju. Sem sagt reip-rennandi.

Oršiš „reipbrennandi“ er hins vegar ekki til ķ oršabók en gęti veriš žaš af įstęšu sem hér skal nefna.

Ķ ęsku minni voru skķšalyftur frekar frumstęšar. Ķ Kerlingarfjöllum, Blįfjöllum og vķšar voru traktorar eša jeppar notašir til aš knżja žęr. Farartękin voru hękkuš upp aš aftan, annaš afturdekkiš var tekiš af, kašli var brugšiš um felguna og einnig um ašra felgu langt uppi ķ brekku. Sķšan var vélin gangsett og kašallinn rann upp og nišur, hring eftir hring.

Skķšamenn gripu ķ kašalinn og žeir drógust upp ķ brekkuna. Sumir įttu žessar fķnu klemmur til aš grķpa ķ kašalinn.

Viš hinir gripum berhentir eša meš vettlingum ķ kašalinn og vęri gripiš ekki nógu fast įtti mašur į hęttu aš fį brunasįr žegar hann dróst hratt ķ gegnum greiparnar. Žetta mį eflaust hafa heitiš „reipbruni“, „reipbrennandi“ hętta. Reip-brennandi.

Tillaga: Engin tillaga.

4.

„Eftir aš hafa feršast meš austurströnd Flórķda er fellbylurinn Dorian …“

Frétt į Stöš2.         

Athugasemd: Fellibylurinn sem gekk yfir Bahamaeyjar heitir Dorian. Enskumęlandi taka svona til orša, sjį til dęmis hér:

Dorian had been predicted to travel northwest …

Į ķslensku er „feršast“ vešurbrigši ekki. Venjan er sś aš hęšir, lęgšir og fellbylir fari eša gangi yfir land eša haf. 

Tillaga: Eftir aš fellibylurinn Dorian hafši fariš meš austurströnd Flórķda …

5.

„Vešurfręšingurinn fer meš vešurfréttir hér į eftir.“

Frétt ķ rķkissjónvarpinu kl. 19, 5.9.2019.         

Athugasemd: Vešurfręšingurinn fer meš vešurfréttir og prestur fer meš bęnir. Skyldi fréttamašurinn fara meš fréttirnar, flytja žęr eša lesa?

Ég hef hins vegar fariš meš Gunnarshólma eftir Jónas Hallgrķmsson, žó ekki flutt hann opinberlega. Mörg önnur ljóš eftir Jónas hef ég lķka lesiš.

Tillaga: Vešurfręšingurinn flytur vešurfréttir hér į eftir.

 


Bķll meš fjórum huršum og mašur sem mętti lausamöl meš vikri

Oršlof

Dyr og hurš

Oršiš dyr merkir op eša inngangur, t.d. inn ķ hśs, herbergi eša bķl. 

Hurš er hins vegar einhvers konar fleki sem nota mį til aš loka opinu, innganginum. 

Žvķ er ešlilegt aš tala um aš opna og loka dyrunum sem mašur fer inn um (eins og talaš er um aš opna og loka gati eša opi). Sķšur skyldi segja: „opna huršina, loka huršinni“.

Mįlfarsbankinn.

Athugasemdir viš mįlfar ķ fjölmišlum

1.

„Tuga saknaš eft­ir eld ķ bįt ķ Kali­forn­ķu.“

Fyrirsögn į mbl.is.        

Athugasemd: Aušvitaš var eldur ķ bįti (žįgufall). Mikilvęgt er aš fallbeygja rétt. Žó žekkist nefnifallsįrįttan. Ķ mörgum tilvikum notar fólk ašeins nafnorš og jafnvel lżsingarorš ķ nefnifalli, sleppir aukaföllunum.

Tillaga: Tuga saknaš eft­ir eld ķ bįti ķ Kali­forn­ķu.

2.

„Aš sögn lög­reglu var ekk­ert žar aš sjį žegar hśn kom į vett­vang.“

Frétt į mbl.is.         

Athugasemd: Žegar ekkert er ķ fréttum er ekkert ķ fréttum jafnvel žó blašamašurinn viti aš ekkert sé ķ fréttum en vilji ekki segja frį žvķ aš ekkert sé ķ fréttum. Ofangreind mįlsgrein er um ekkert ķ fréttum.

Ķ fréttinni segir um:

Til­kynnt var til lög­reglu um grun­sam­leg­ar manna­feršir viš Krón­una ķ Garšabę um fjög­ur ķ nótt. Aš sögn lög­reglu var ekk­ert žar aš sjį žegar hśn kom į vett­vang.

Greinilega ekkert ķ fréttum. Vettvangurinn var samt žarna.

Svo segir:

Fyrr um nótt­ina hafši veriš til­kynnt um žrjį menn vera aš stela śr garši ķ Kópa­vogi. Žegar lög­regl­an kom į vett­vang voru žeir farn­ir į brott og ekki vitaš hverju žeir stįlu.

Žeir voru „vera aš stela“. Betra hefši veriš aš segja žrjį menn sem voru aš stela. Meš öšrum oršum; ekkert ķ fréttum. Löggan finnur sem fyrr alltaf einhvern vettvang.

Žetta er samt ekki nóg, enn bętist viš:

… og sķšan var lög­regl­an kölluš śt vegna ölv­un­ar­įstands ann­ars manns en žaš mįl var afgreitt į vett­vangi.

Af žessu mį rįša aš enn sé ekkert ķ fréttum, en guši sé lof fyrir vettvanginn. Lķklega hefši ekki veriš hęgt aš „afgreiša“ fulla kallinn įn hans.

Loks segir:

Til­kynn­ing barst um mann liggj­andi ķ göt­unni ķ mišborg­inni en hann var far­inn žegar lög­regla kom į vett­vang. 

Alveg er žaš meš ólķkindum aš löggan geti fundiš vettvang hvar sem er. Mér finnst žaš hins vegar dónaskapur af manninum aš standa upp og fara af vettvanginum. Engu aš sķšur fann löggan vettvanginn. 

Lķklega er ekkert ķ fréttum žegar ekkert er fréttaefniš. Žaš breytir žvķ ekki aš afar aušvelt er aš skrifa frétt um ekkert eins og žessi sannar. Blašmašurinn viršist žó halda aš ofnotkun į oršinu „vettvangur“ geri „fréttina“ fréttlegri.

Tillaga: Engin tillaga.

3.

„Hér mį sjį žverfaglegt teymi Streituskólans og Forvarna sem samanstendur af öflugu og reynslumiklu fagfólki af fjölbreyttum fręšasvišum.“

Myndatexti į blašsķšu 2 ķ kynningarblašinu Fréttablašsins 3.9.2019.

Athugasemd: Texti undir ljósmynd sem er svo stór aš hśn žekur hįlfa blašsķšuna byrjar svona: „Hér mį sjį …“ Margir blašamenn eru sķfellt (ekki ķtrekaš) aš reyna aš orša žaš sem žarf ekki aš segja frį.

Hópurinn, teymiš, er sagt aš „samanstandi af öflugu fólki …“. Žó er einfaldara aš segja aš ķ hópunum öflugt fólk, eša taka miš af žvķ sem segir ķ tillögunni hér aš nešan.

Tillaga: Žverfaglegt teymi Streituskólans og Forvarna, öflugt og reynslumikiš fagfólki af fjölbreyttum fręšasvišum.

4.

„… gerši sér lķtiš fyrir og setti nżtt brautarmet bęši fyrir framdrifsbķla og bķla meš fjórum huršum

Frétt į blašsķšu 2 ķ bķlablaši Fréttablašsins 3.9.2019.

Athugasemd: Fljótaskriftin į žessum texta er mikil. Stašreyndin er nefnilega sś aš įn dyra eru huršir gagnslausar. 

Strax ķ nęstu setningu į eftir žeirri sem er hér aš ofan segir hann:

Fyrra met fjögurra dyra bķla …

Greinilegt er aš hann var aš flżta sér, las ekki yfir fyrir birtingu. Žegar blašamašurinn skrifar żmist um „fjögurra hurša“ bķla og „fjögurra dyra“ bķla er eitthvaš aš.

Ķ Mįlfarsbankanum segir:

Oršiš dyr er fleirtöluorš ķ kvenkyni. Einar, tvennar, žrennar, fernar dyr. Tvennra dyra bķll og fernra dyra bķll (ekki „tveggja dyra“ eša „fjögurra dyra bķll“).

Žrįtt fyrir žetta er leitun aš žeim sem tala eša skrifa fernra dyra bķll. Flestir segja „tveggja dyra bķll“, „žriggja dyra“ og svo framvegis. Žetta er mišur en afleišing žekkingarleysi og jafnvel leti.

Munum aš fjölmišlar eru um margt fyrirmyndir. Mįlfręšilegar vitleysur sem festa rętur ķ fréttaflutningi dreifast mešal fólks sem veit ekki betur. Įbyrgš fjölmišla er žvķ grķšarlega mikil.

Tillaga: … gerši sér lķtiš fyrir og setti nżtt brautarmet bęši fyrir framdrifsbķla og bķla meš fernum dyrum.

5.

„Hann var į hjóli og staddur viš gatnašarmótin į Bśstašavegi og Sogavegi žegar hann mętti lausamöl meš vikri

Frétt į dv.is. 

Athugasemd: Mašur į reišhjóli féll og slasašist žegar hann „mętti lausamöl meš vikri“. Ekki fylgir sögunni hvort lausamölin meš vikrinum hafi veriš hjólandi, akandi eša gangandi. 

Velti žvķ fyrir mér hvaš hefši gerst ef mašurinn hefši mętt jólaköku meš rśsķnum.

Hér er sķst af öllu veriš aš gera lķtiš śr manninum sem slasašist en frétt DV er hörmulega illa skrifuš. Takiš eftir aš hann var „staddur viš gatnašaramót į Bśstašavegi og Sogavegi“. Hann var „staddur“ žar, ekki var. Og hann var „viš gatnamót į“. „Gatnašarmót“ stendur ķ tilvitnušum texta. Hvaš er nś žaš. Eins gott aš a-iš ķ upphafi oršsins „gatnašarmót“ breytist ekki ķ e, žį hefšu nś margir rekiš upp stór augu.

Ķ fréttinni segir:

Žį missti hann stjórn į hjólinu og žreyttist af žvķ.

Svona skrif višvaninga eru ekki bošleg. Žetta eru skemmd frétt sem bitnar į neytendum. Śtgefandi og ritstjóri eiga aš hafa žaš hugfast aš svona skrif fęla lesendur frį fjölmišlinum.

Tillaga: Hann var į hjóli viš gatnamót Bśstašavegar og Sogavegar žegar hann rann til ķ lausamöl.

 


Sólan losnaši, orkukręfs išnašar og nżveriš veriš rekinn

Oršlof

Lęra frį

Ķ sjónvarpsfréttum ķ gęr heyrši ég ungan višmęlanda segja „Ég hef virkilega lęrt frį žessu“. Žetta hef ég ekki heyrt įšur en gśgl skilar mér nokkrum dęmum um žetta frį sķšustu įrum. Ķ ķslenskri mįlhefš er forsetningin af vitanlega notuš meš lęra – viš lęrum af einhverju, ekki frį žvķ. Žaš viršist nokkuš ljóst aš hér sé um aš ręša įhrif frį ensku, learn from.

Žaš eru dęmi af žessu tagi sem mér finnst mikilvęgast aš taka eftir og vekja athygli į. Aušvitaš eru žetta engin stórkostleg mįlspjöll, śt af fyrir sig. Viš tölum um aš verša fyrir įhrifum af og verša fyrir įhrifum frį, og žį er stutt yfir ķ lęra frį. En svona dęmi sżna hins vegar hvernig enskan lęšist inn ķ ķslenskuna įn žess aš viš tökum eftir žvķ.

Višbrögšin viš žvķ eiga ekki aš vera strķš gegn enskunni, eša nöldur yfir einstökum atrišum, heldur styrking ķslenskunnar – įhersla į aš fólk, ekki sķst börn og unglingar, lesi sem mest į ķslensku og noti hana į öllum svišum.

Eirķkur Rögnvaldsson.

Athugasemdir viš mįlfar ķ fjölmišlum

1.

„Mašur­inn er vistašur fyr­ir rann­sókn mįls ķ fanga­geymslu lög­reglu.“

Frétt į mbl.is.        

Athugasemd: Žetta er beinlķnis rangt mįl. Mašurinn var settur ķ fangelsi vegna žess aš veriš er aš rannsaka mįliš.

Oršalagiš er svokallaš löggumįl. Blašamenn viršast eiga afar bįgt meš aš segja frį störfum lögreglunnar nema nota sérstakt oršfęri sem ber mikinn keim af stofnanamįli. 

Ķ stuttri frétt eru allir „vistašir fyrir rannsókn mįlsins“ rétt eins og ekki sé hęgt aš nota annaš oršalag. Blašamašurinn étur annaš hvort upp vitleysuna frį löggunni eša spinnur hana sjįlfur. 

Tillaga: Mašurinn var settur ķ fangelsi mešan veriš er aš rannsaka mįliš.

2.

„Sól­an losnaši į takka­skón­um og tęp­lega heppi­legt aš hlaupa fram og til baka eft­ir hlišarlķn­unni viš slķk­ar ašstęšur

Frétt į mbl.is.        

Athugasemd: Nešan į skóm heitir sóli og er karlkynsorš. „Sóla“ er ekki til į skóm. Žetta er įbyggilega fljótfęrnisvilla en į ekki aš koma fyrir. Fljótaskrift bitnar į lesendum, žaš er neytendum fjölmišla og er ekki traustvekjandi.

Til skżringar er hér vitnaš ķ malid.is en žar segir:

Fljótaskrift nafnorš kvenkyn. Óvandaš verk sem unniš er ķ flżti 

Žegar sóli losnar undan skó er nįnast śtilokaš aš nota skóinn. Žegar žaš gerist kallast žaš vart „ašstęšur“ eins og segir ķ fréttinni, miklu frekar įstand.

Allir vita hversu slęmt er aš vera ķ ónżtum skóm. Blašamašurinn telur hins vegar skilningi lesenda sé įbótavant og telur sig knśinn til aš skżra mįliš enn frekar. Žar įlyktar hann um of.

Tilvitnuš orš mį kallaš śrdrįtt. Um žaš segir ķ Mįlfarsbankanum:

Oršiš śrdrįttur er notaš yfir įkvešiš stķlbragš sem felst ķ žvķ aš nota veikara oršalag en efni standa til. Žaš er ekki mjög kalt hérna, ķ merkingunni: žaš er heitt hérna. Žetta var ekki sem verst, ķ merkingunni: žetta var mjög gott. 

Aš skašlausu hefši blašamašurinn mįtt sleppa žessari śrdręttinum. Hann er aš mestu óžarfur.

Ķ fréttinni segir:

Fleiri skakka­föll uršu į Meist­ara­velli ķ kvöld en vall­ar­klukk­an fór ekki ķ gang og var leikiš ķ fyrri hįlfleik įn žess aš leik­menn eša įhorf­end­ur vissu hversu mikiš vęri bśiš af leikn­um.

KR er viš götu sem heitir Meistaravellir (fleirtöluorš). Ekki veit ég hvort leikvangurinn kallist Meistaravöllur, dreg žaš ķ efa. Ķ žvķ ljósi er rangt aš tala um Meistaravöll(eintöluorš), rétt er Meistaravöllum sé blašamašurinn į annaš borša aš tala um stašinn žar sem fótboltavöllur KR er.

Rétt er aš geta žess aš skakkafall (eintöluorš ķ hvorugkyni) getur merkt óhapp eša tjón og er alls ekki rangt notaš ķ fréttinni.

Tillaga: Sólinn losnaši į takkaskónum og meš ašstoš Žor­vald­ar Įrna­son­ar fjórša dóm­ara tókst aš leysa mįliš eins og sést į mešfylgj­andi mynd …

3.

„Krefjast skżrrar stefnu ķ mįlefnum orkukręfs išnašar.“

Frétt į mbl.is.        

Athugasemd: Oršiš ķ setningunni fékk mig til aš hugsa mig um. Hvort er réttara aš tala um orkukręfan išnaš eša orkufrekan išnaš. 

Ķ vinsęlum slagara eftir Jónas Įrnason er sungiš į śtopnu:

Jón var kręfur karl og hraustur
Sigldi um hafiš śt og austur
Jón var kręfur karl og hraustur
Hann var sjóari ķ hśš og hįr.

Žarna er vķsaš til hans Jóns, kręfs karls. Kręfur merkir ósvķfinn, jafnvel frekur, og žaš hefur kallinn ķ vķsunni įbyggilega veriš. 

Kręfur er skylt kraftur. Af žessu leišir aš orkukręfur og orkufrekur viršast vera svipašrar merkingar og mį varla į milli sjį hvort er betra. Hingaš til hefur lķklega veriš algengara aš tala um orkufrekan išnaš.

Tillaga: Engin tillaga

4.

„Įrįsarmašurinn ķ Texas hafši nżveriš veriš rekinn.“

Frétt į visir.is.        

Athugasemd: Nżveriš er atviksorš sem merkir fyrir stuttu. Oršiš er myndaš śr tveimur oršum nżr og vera. Hér er žvķ sögnin aš vera tvķtekin sem er alls ekki gott.

Enginn segir: Mašurinn hefur veriš nżlega veriš rekinn.

Mikilvęgt er aš blašamašur skilji oršin sem hann notar og įtti sig į hvaš hentar og hvaš ekki. Žar aš auki er įgętt aš lesa skrifin yfir fyrir birtingu en žaš gagnast bara žeim sem hafa góšan skilning į ķslensku og bśa yfir drjśgum oršaforša.

Tillaga: Įrįsarmašurinn ķ Texas hafši nżlega veriš rekinn.

5.

„Lagfęrš frétt“

Frétt į visir.is.        

Athugasemd: Eirķkur Rögnvaldsson, ķslenskufręšingur, prófarkalas frétt į Vķsi og birti svo į vef sķnum. Hann segir:

Hér hefur oft veriš rętt um mįlfar fjölmišla og vissulega er žar oft pottur brotinn. Ég tók upp – oršrétt og stafrétt – eina frétt af Vķsi ķ gęr og fór yfir hana meš augum kennarans. Fréttin var ekki tekin beinlķnis af handahófi žvķ aš ég hafši vissulega tekiš eftir żmsu athugaveršu ķ henni, en ég hefši getaš tekiš margar ašrar sambęrilegar af sama mišli og öšrum. [Sjį myndina]

villur

Žaš er samt rétt aš benda į aš ķ žessari frétt er lķtiš sem ekkert um žaš sem venjulega er flokkaš undir „rangt mįl“. Engin „žįgufallssżki“, ekki nżja žolmyndin, ekki fariš rangt meš mįlshętti eša orštök, ekki rangar beygingar (nema eignarfalliš af strętó ętti strangt tekiš aš vera strętós į tveimur stöšum en žaš segir held ég enginn), – ķ stuttu mįli sagt, ekki neitt af žeim hefšbundnu „mįlvillum“ sem išulega er einblķnt į. Samt held ég aš viš getum flest oršiš sammįla um aš žetta sé ekki góšur texti.

Kannski ęttum viš aš leggja meginįherslu į aš žjįlfa nemendur ķ ritun og frįgangi texta en gefa oršflokkagreiningu og „mįlvillum“ frķ.

Tvķsmella mį į myndina og viš žaš stękkar hśn og veršur aušlesanleg. 

Tillaga: Engin tillaga.

 


Elta hjarta, Tesla opnar, gera fréttir og tvęr kślur ķ hnakkann

Oršlof

Mķnar sķšur

Eignarfornöfn ķ ķslensku eru minn, žinn, sinn og vor. […] Eins og nafniš gefur til kynna eru eignarfornöfn notuš til aš tįkna og gefa til kynna eignir į hlutum og fyrirbęrum.

En hvenęr į aš nota eignarfornöfn og hvenęr į ekki aš nota žau? Og hvar eigum viš žį aš nota žau?

Dęmi:

Turninn minn stendur uppi ķ hlķšinni.

Žarna er augljóst aš ég į turninn. Turninn minn gefur til kynna aš ég eigi hann. En breytum nś setningunni og segjum:

Minn turn stendur uppi ķ hlķšinni.

Ég mundi setja įkvešiš spurningarmerki viš žessa setningu. Hśn er į mörkum žess aš geta stašiš ein og sér įn samhengis. Žvķ žaš er ekki ešlilegt ķ ķslensku aš eignarfornafniš standi į undan nafnoršinu sem veriš er aš lżsa yfir eigninni į. Undantekning er žó ef veriš er aš leggja sérstaka įherslu į eignina. Dęmi:

Turninn hans Tóbķasar er nišri į torgi en minn turn stendur uppi ķ hlķšinni.

Viš könnumst viš ašgangsstżršar vefsķšur hjį stofnunum og fyrirtękjum žar sem netnotendur geta sinnt einkamįlum sķnum, skošaš reikningsyfirlit, višskiptasögu og fleira. Žessar sķšur heita yfirleitt Mķnar sķšur. Žetta heiti er undir sterkum įhrifum frį ensku, sbr. My pages. Ķ ensku (og fleiri tungumįlum) er žetta ešlileg oršaröš. En į ķslensku vęri ešlilegra aš kalla žęr Sķšurnar mķnar. […]

Oršabókin, mįlfarslögreglan.

Athugasemdir viš mįlfar ķ fjölmišlum

1.

„Mašur veršur aš elta hjartaš.“

Fyrirsögn į visi.is.       

Athugasemd: Til eru žeir sem tapaš hafa śtlim, jafnvel nżru, lungu og aš ónefndum įrans botnlanganum. Verra er žó aš missa hjarta sitt. Žaš gerist žó išulega. Hjartaš mitt hefur brostiš nokkrum sinnum en slęr žó enn įn aflįts. Nokkrum sinnum hefur mašur veriš meš hjartaš ķ buxunum af hręšslu. 

Ekkert lįt er į furšulegum hugmyndum um sjįlfiš og er žaš einatt fengiš śr ensku og trošiš upp į ķslenskuna. Margir hafa, naušugir viljugir, žurft aš „elta drauma sķna“ śt um allar trissur, til śtlanda og hvašeina. Vęri ekki rįš aš stofna feršaskrifstofu sem sérhęfir sig ķ aš elta hjörtu, drauma, hugmyndir, įstina og annaš sem skreppur śr sjįlfinu?

Sį įgęti mašur sem „eltir“ hjarta sitt segir ķ fréttinni ķ Vķsi:

Mašur žarf aš finna hvaš hjartaš segir og elta žaš. Žaš hefur alltaf veriš śtgangspunkturinn.

Ekkert er aš žvķ aš fylgja hjarta sķnu eša draumum. Oršalagiš kemur śr ensku. Žar hafa oršin oft merkingu svo ekki sé talaš um tilfinningu og žvķ varhugavert aš žżša oršrétt yfir į ķslensku. Enskumęlandi segja „follow your dream“ eša „follow your heart“. Mįlvenjan į ensku er į margan hįtt allt önnur en į ķslensku. 

Svo er žaš žetta orš „śtgangspunktur“. Žaš er fengiš śr sama ruslahaugnum og „tķmapunktur“. Óžörf orš. Betra aš segja: Žaš skiptir öllu mįli, er ašalatrišiš eša įlķka.

Fjölmišlar og žżšendur bķó- eša sjónvarpsmynda mega margir ekkert vera aš žvķ aš gęta aš blębrigšum tungumįla. Žeir kenna okkur aš „elta“ draum eša hjarta. Og viš gleypum allt hrįtt sem stendur ķ fjölmišlunum og ķ ensku bķómyndunum og sjónvarpsžįttunum. Žaš lęra börnin sem fyrir žeim er haft. Um žetta skeyta śtgefendur fjölmišla, ritstjórar og blašamenn engu enda „elta“ žeir hvorki hjarta né drauma heldur „monninga“.

Tillaga: Viš žurfum aš fylgja hjartanu.

2.

„Heyršu tón­list Hildar Gušna­dóttur ķ nżjustu stiklu Jókersins.“

Fyrirsögn į visir.is.       

Athugasemd: Heyršu žetta og heyršu hitt, er tķšum sagt. Enginn segir: Heyršu ķ lóunni, heyršu žytinn ķ fjallaskaršinu, heyršu klišinn ķ įnni. Flestir segja hlustašu į lóuna, hlustašu į žytinn ķ skaršinu, hlustašu į  tónlist Hildar.

Engu aš sķšur segir ķ ljóši Grķms Thomsen, Landslag:

Heyriš vella į heišum hveri,
heyriš įlftir syngja ķ veri:
   Ķslands er žaš lag.
Heyriš fljót į flśšum duna,
foss ķ klettaskorum bruna:
   Ķslands er žaš lag.

Og hvers vegna segir Grķmur „heyriš“ en ekki hlustiš? Žetta er „herhvöt“, hvatning. Hann er hann aš vekja lesendur sķna, įheyrendur, żta undir skilning žeirra į landinu okkar, umhverfinu, nįttśrunni.

Ķ fréttinni segir:

Ķslenska tónskįldiš Hildur Gušnadóttir, sem vakti mikla athygli fyrir hljóšrįs sķna fyrir žęttina Chernobyl, semur tónlistina fyrir myndina og er tónlistin įberandi ķ nżju stiklunni.

Hvort semur tónskįldiš hljóšrįs eša tónlist? Get ómögulega skiliš žessa mįlsgrein sem žar aš auki er klśšurslega oršuš. Tónskįldiš vakti mikla athygli fyrir tónlist, fyrir žęttina og fyrir myndina. Og svo semur žaš tónlist sem er įberandi tónlist. Skelfing er aš lesa nįstöšu, endurtekningu į oršum.

Žetta er skemmd frétt.

Tillaga: Hlustašu į tón­list Hildar Gušna­dóttur ķ nżjustu stiklu Jókersins.

3.

„Žaš veršur dregiš ķ rišla fyrir Evrópudeild UEFA nś fyrir hįdegi …“

Frétt į visir.is.       

Athugasemd: Žaš hvaš …? Af hverju oršar blašamašurinn žetta ekki žannig aš dregiš veršur ķ rišla? Berum mįlsgreinina saman viš tillöguna hér fyrir nešan. Ólķkt meira ris er į henni.

Margir blašamenn kunna ekki lengur žį list aš bśa til grķpandi fyrirsagnir hvaš žį aš žeir skilji ešli fyrirsagna.

Tillaga: Dregiš veršur ķ rišla fyrir Evrópudeild UEFA nś fyrir hįdegi …

4.

„Aš lokum seldu žau gistihśsiš til sonar žeirra.“

Frétt į dv.is.        

Athugasemd: Hér eru ensku įhrifin įberandi. Samt er žetta ekki rangt, en į ensku gęti žetta veriš svona:

Finally, they sold the guest house to their son.

Fréttin er rammķslensk en blašamašurinn segir engu aš sķšur aš hśsiš hafi veriš selt til sonarins. Viš hin myndum eflaust hafa oršaš žaš žannig aš žau hafi selt syni sķnum hśsiš.

Svona er nś enskan til heimabrśks.

Tillaga: Aš lokum seldu žau syni sķnum gistihśsiš.

5.

„Tesla opn­ar į Ķslandi ķ sept­em­ber.“

Frétt į mbl.is.         

Athugasemd: Nicola Tesla (1856-1943) var serbnesk-bandarķskur uppfinningamašur, ešlisfręšingur, véla- og rafmagnsverkfręšingur. Hann er dįinn og opnar ekkert lengur. 

Fyrirtękiš sem kennt er viš hann og framleišir rafmagnsbķla opnar ekkert heldur, vegna žess aš žaš hefur ekki mįttinn til žess. Eigendur fyrirtękisins og starfsmenn geta hins vegar opnaš verslun ķ Reykjavķk.

Ķ fréttinni segir:

At­hafnamašur­inn og stofn­andi raf­bķla­fram­leišand­ans Tesla, Elon Musk, seg­ir aš Tesla muni opna žjón­ustumišstöš fyr­ir eig­end­ur Tesla-bif­reiša 9. sept­em­ber.

Žetta er einfaldlega rangt.

Tillaga: Žjónustumišstöš Tesla veršur opnuš į Ķslandi ķ september.

6.

„Ég man žegar ég byrjaši aš gera fréttir ķ sjónvarpi.“

Pistill į blašsķšu 6 ķ Morgunblašinu 31.8.2019.         

Athugasemd: Annaš hvort semja menn fréttir eša vinna aš fréttum. Varla getur veriš rétt mįl aš „gera fréttir“.

Pistillinn er eftir einn snjallasta pistlahöfund Moggans og žó vķšar vęri leitaš. Kostir hans er léttur og leikandi stķll og efnislega skemmtilegur. Žess vegna stingur svona žessi setning ķ augu.

Ķ pistlinum segir:

Žaš sem hefur ekki breyst er aš rangur hlutur veršur ekki réttur žótt žś endurtakir hann ķ sķfellu. 

Hér er vel aš orši komist. Allir vita aš sannleikurinn er ekki alltaf fylginautur įróšurs. Fjölmargir trśa lyginni žegar hśn er sķfellt endurtekin. Fjöldi dęma er um slķkt mešal annars hér į landi sķšustu misseri.

Tillaga: Ég man žegar ég byrjaši aš semja fréttir ķ sjónvarpi.

6.

„Fyrst skal fręgasta telja stjórn višskiptarįšs. Hśn samanstendur af launahęstu forstjórum landsins.“

Pistill į blašsķšu 6 ķ Morgunblašinu 31.8.2019.         

Athugasemd: Skelfing er leišinlegt žegar svona er tekiš til orša. Er sögnin aš samanstanda eitthvaš betri eša fullkomnari er sögnin aš vera?

Į mįliš.is segir:

samanstanda sagnorš: vera myndašur af, settur saman śr (e-u): hlašboršiš samanstóš af żmsum heitum og köldum réttum.

Stjórn Višskiptarįšs „er sett saman śr launahęstu forstjórnum landsins“. Svona myndi enginn tala, sķst af öllu reyndur stjórnmįlamašur og fyrrum fréttamašur.

Tillaga: Fyrst skal fręgasta telja stjórn Višskiptarįšs. Ķ henni eru launahęstu forstjórar landsins.

7.

„Ekkert hįmhorf į nżju streymisveitunni hjį Disney.“

Fyrirsögn į visir.is.         

Athugasemd: Hér er nżyrši sem ég hef ekki įšur séš. Oršiš er ekki til į mįliš.is en į vefnum ordabokin.is segir um žaš:

Žegar horft er į margar kvikmyndir eša sjónvarpsžętti ķ röš, meš litlu eša engu hléi į milli. Yfirleitt myndir eša žętti sem eru ķ sömu mynda- eša žįttaröš.

Greinilegt er aš oršiš er myndaš śr tveimur oršum, hįma og horfa. Hiš fyrra merki aš borša hratt og meš mikilli lyst. Ķ Ķslenskri oršsifjabók segir aš oršiš merki aš „éta gręšgislega“. 

Yfirleitt tek ég nżyršum meš dįlķtilli tortryggni. Hins vegar finnst mér žetta dįlķtiš snjallt orš og skemmtilegt. Beygist einfaldlega eins og hvorugkynsnafnoršiš horf.

Tillaga: Engin tillaga.

8.

„Mašurinn sem varš fyrir įrįsinni nefbrotnaši og fékk tvęr kślur ķ hnakka

Frétt į ruv.is.          

Athugasemd: Lķklega er nefbrotiš léttvęgt mišaš viš aš fį tvęr kślur ķ hnakkann. Nei, žetta var ekki aftaka heldur var nįunginn laminn svo kślur myndušust į höfuš hans, hnakkanum.

Fréttin er hlęgileg, eiginlega brįšfyndin. Um leiš afar sorgleg žvķ efni hennar er ekkert gamanmįl. Ég hlustaši į fréttamanninn lesa hana ķ hįdegisśtvarpinu 31.8.2019. Hann las hratt, rétt eins og hann mętti ekki vera aš žessu, vęri bśinn aš lofa sér į annan og merkilegri staš en ķ hljóšstofu.

Öll fréttin er hérna. Takiš eftir nįstöšu oršanna mašur og persónufornafninu hann, hvort tveggja ķ eintölu og fleirtölu. Lesiš fréttina upphįtt meš einhver konar „fréttamannatón“, sęmilega hratt og leggiš įherslu į nįstöšuoršin. Fólk mér tengt tįrašist ķ hlįturkvišunum:

Tveir karlmenn į žrķtugsaldri hafa veriš įkęršir fyrir aš svipta mann frelsi sķnu ķ Hverafold, beita hann margskonar ofbeldi og hóta honum lķflįti. Mašurinn krefst žess aš mennirnir verši dęmdir til aš greiša honum 2,5 milljónir ķ miskabętur.

Mennirnir eru įkęršir fyrir aš hafa veist aš manninum skammt frį Hverafold ķ Reykjavķk ķ jśnķ fyrir tveimur įrum og neytt hann inn ķ bķl žeirra. 

Annar mannanna er sagšur hafa ógnaš manninum meš hamri og hótaš aš brjóta į honum hausinn ef hann kęmi ekki inn ķ bķllinn. Mennirnir er sķšan sagšir hafa ekiš um höfušborgarsvęšiš, stöšvaš viš Raušavatn, Rimahverfi og Sušurbęjarlaug ķ Hafnarfirši og aš endingu ekiš honum heim. 

Į mešan ökuferšinni stóš er hinn mašurinn sagšur hafa slegiš hann ķtrekaš meš flötum lófa og krepptum hnefa ķ andlit og höfuš, rifiš ķ hįr hans og tekiš hann margsinnis hįlstaki žannig aš hann įtti erfitt andardrįtt og hótaš aš drepa hann.

Mašurinn sem varš fyrir įrįsinni nefbrotnaši og fékk tvęr kślur ķ hnakka. Hann krefst žess aš mennirnir tveir verši dęmdir til aš greiša honum 2,5 milljónir ķ miskabętur. Įkęran veršur žingfest ķ Hérašsdómi Reykjavķkur ķ nęstu viku.

Fyrirsögn fréttarinnar er „Įkęršir fyrir aš svipta mann frelsi sķnu“. Aušvitaš er žetta alvarlegt mįl en fyrirsögnin gęti veriš: Sękjum, berjum, sendum. 

Glępamennirnir óku svo fórnarlambinu heim eftir aš hafa kvališ žaš og bariš. Skyldi heimaksturinn ekki verša žeim skśrkunum til refsilękkunar? Alvöruglępónar hefšu lįtiš greyiš ganga frį Raušavatni, Rimahverfi eša Sušurbęjarlaug ķ Hafnarfirši.

Fréttin er hrošvirknisleg og kjįnaleg.

Tillaga: Engin tillaga

 


Dómarinn hraunaši, fullt af opnum hśsum og valkostir til aš velja

Oršlof

Ašlögun tökuorša

Hér koma fįein minnisatriši um ašlögun tökuorša aš ķslensku.

    1. Žegar um er aš ręša nafnorš žarf fyrst aš įtta sig į žvķ hvaša mįlfręšikyn hentar (kk., kv., hk.) žvķ aš žį fylgir beyging sjįlfkrafa į eftir. Skynsamlegt getur veriš aš fara yfir beygingu oršsins ķ öllum föllum og bįšum tölum og meš greini. Komiš geta ķ ljós agnśar sem gott er aš vita strax um.
    2. Žaš žarf aš sjį til žess aš ekki séu hljóš eša hljóšasambönd ķ oršinu sem ekki eiga sér fyrirmyndir ķ eldri ķslenskum oršum (t.d. danskt y, enskt w, sh o.s.frv.).
    3. Rithįttur: taka veršur afstöšu t.d. til žess hvort ritaš er i eša ķ, u eša ś, o eša ó o.s.frv. Best er aš halda sig viš stafi śr ķslenska stafrófinu.

Mįlfarsbankinn.

Athugasemdir viš mįlfar ķ fjölmišlum

1.

„Fljótlega eftir žaš hófst barįtta hins góša og hins illa

Fyrirsögn į dv.is.       

Athugasemd: Žetta er ekki rangt oršaš. Oft er hnošast svo meš oršin ķ ritušu mįli aš lesandinn gefst hreinlega upp į lestrinum. Nįstaša gerir žar aš auki textann óžjįlan til lesturs.

Ķ fyrirsögninni hér aš ofan er óžarfi aš nota lausa (įkvešna) greininn, aš minnsta kosti ķ seinna skiptiš. Jafnvel mį alfariš sleppa honum en žaš kann aš vera smekksatriši.

Stundum er eins og margir blašamenn noti lausa greininn į ķslensku eins og hann er į ensku. „The big man“ veršur „hinn stóri mašur“ ķ staš žess aš segja stóri mašurinn. Ķ feitletraša tilvikinu er greinirinn kallašur višskeyttur. 

Enginn óįkvešinn greinir er til ķ ķslensku eins og ķ ensku. Žessi ķ staš sleppum viš višskeytta greininum žar sem žaš į viš, segjum stór mašur žegar enskumęlandi segja „a big man“.

Stundum mį sjį lausa greininn misnotašan. Betra er aš nota hann sparlega.

Tillaga: Fljótlega eftir žaš hófst barįtta milli góšs og ills.

2.

„Dómarinn hraunaši yfir hann.“

Fyrirsögn į dv.is.       

Athugasemd: Getur žaš veriš aš dómari „hrauni yfir“ einhvern? Fyrirsögnin vakti athygli mķna og ég fletti upp į sagnoršinu ef vera kynni aš ég skildi žaš ekki rétt.

Į mįliš.is segir aš oršiš merki žaš aš sżna yfirgang, vaša yfir einhvern.

Fréttin fjallar um nįunga sem var daušadrukkinn, neitaši aš blįsa ķ įfengismęli og svo segir:

Dómarinn sem dęmdi Saunders ķ fangelsi, las honum pistlinn. Sagši hegšun hans óįbyrga og aš hann hefši įtt aš vinna meš lögrelgunni ķ mįlinu.

Af žessum oršum mį draga žį įlyktun aš dómarinn hafi ekki „hraunaš“ yfir manninn heldur įminnt hann.

Žaš er tvennt ólķkt aš hrauna yfir einhvern og aš lesa einhverjum pistilinn.

Tillaga: Dómarinn las honum pistilinn.

3.

„Fullt af opnum hśsum.“

Fyrirsögn į Facebook.       

Athugasemd: Žį veriš er aš selja ķbśš eša hśs er hugsanlegum kaupendum bošiš ķ heimsókn til aš skoša. Ķ auglżsingum er žetta oršaš svo aš nś sé „opiš hśs“. Oršalagiš hefur unniš sér sess ķ mįlinu og allir vita aš žaš žżšir ekki aš allar dyr séu ólokašar, hśsiš sé galopiš.

Žetta er nś allt gott og blessaš. Hvernig eigum viš aš orša žaš žegar mörg hśs eru opin? Mikill munur er į opnu hśsi og opnum hśsum. Vķša kann aš vera bošiš ķ opiš hśs. Žaš veldur engum misskilningi.

Svo mį nefna aš oršalagiš er ķ eintölu og hefur įkvešna merkingu. Varla er neitt viš žaš aš athuga aš vķša sé opiš hśs, opiš hśs śt um allt, opiš hśs ķ flestum götum į Dalvķk

Tillaga: Vķša bošiš ķ opiš hśs.

4.

„Seg­ir far­ir Sżn­ar ekki slétt­ar.“

Fyrirsögn į mbl.is.        

Athugasemd: Hér er reglulega skemmtileg fyrirsögn. Oršalagiš aš segja farir sķnar ekki sléttar merkir aš segja frį óförum sķnum eša vandręšum. Fyrirtękiš heitir Sżn ehf og af fyrirsögninni mį rįša aš ekki gangi allt eins og ętlaš var į žeim bę.

Oršaleikir ķ fyrirsögnum eša meginmįli fréttamišla eru sjaldnast vel heppnašir, žaš sanna dęmin. Hér hefur žó tekist einstaklega vel til.

Ķ byrjun įrs 2017 birtist žessi fyrirsögn ķ Fréttablašinu:

Prestur barši Hallgrķm.

Frekar óhuggulegt og fyrirsagnahausar vęru vķsir meš aš fordęma prestinn ķ athugasemdadįlkum įšur en žeir leggja į sig žaš erfiši aš lesa fréttina. Skżringin er hins vegar sś aš Hallgrķmur er kirkjuklukka ķ Hallgrķmskirkju og presturinn barši į hana meš sleggju og hringdi žannig inn nżįriš.

Tillaga: Engin tillaga.

5.

„Hér mį sjį valkostina sem einn af įskrifendum okkar fęr aš velja um …“

Auglżsing į blašsķšu 36 ķ Morgunblašinu 29.8.2019.      

Athugasemd: Nei, nei ... hjįlp. Žaš er ekki hęgt aš tala eša skrifa svona. Mįlsgreinin er einfaldlega illa samin. Žetta kallast hnoš sem er ekki er lesendum bjóšandi.

Stašan er sś aš Mogginn er aš safna įskrifendum og ętlar aš gefa einum žeirra bķl. Um žaš fjallar auglżsingin ķ blašinu. Ķ henni sjįst tveir bķlar og sį heppni mį velja annan žeirra. Į Moggamįli kallast žetta „valkostir“.

„Valkostur“ er varla orš, bastaršur. Tvö orš, val og kostur, sem nįnast merkja žaš sama. Annaš žeirra dugar alltaf. Ķ žokkabót segir ķ auglżsingunni aš įskrifandinn megi „velja um valkosti“. Hefši ekki dugaš aš segja aš sį heppni fįi aš velja annan hvorn bķlanna? 

Oršómyndin „valkostur“ er svona sambęrileg ef viš byggjum til og notušum „skrifritun“, bullorš sem myndaš er meš oršunum skrifa og rita. Svo gleymum viš okkur ķ hita leiksins og „skrifum skrifritun“.

Tillaga: Hér eru tveir bķlar sem einn af įskrifendum okkar fęr aš velja um …


Playlisti, vesturströnd Ķslands og bśbblubaš kvenna

Oršlof

Velkomin

Žegar almennt er veriš aš bjóša fólk velkomiš fer betur aš segja: velkomin (hk. ft.), heldur en aš nota eintöluna ķ karlkyni velkominn.

Mįlfarsbankinn.

Athugasemdir viš mįlfar ķ fjölmišlum

1.

„Föstudagsplaylisti Bjarna Ben ķ Hausum“

Fyrirsögn į visir.is.      

Athugasemd: Hvaš ertu aš setja śt į svona smįatriši, sagši vinur minn žegar ég hafši orš į žessari fyrirsögn ķ Vķsi. Ég benti honum aš smįatrišin geta haft grķšarleg įhrif: Oft veltir lķtil žśfa stóru hlassi, er stundum sagt.

„Ertu meš žetta lag į playlistanum žķnum,“ spyrja krakkarnir hverjir ašra og jafnvel fulloršnir orša žetta svona.

Į ensku er lagalisti į tölvu eša snjalltękjum nefndur „playlist“. Oršiš listi rķmar algjörlega viš enska oršiš „list“ og žvķ veršur til blendingurinn „playlisti“.

Svona samsuša į ķslensku og ensku orši getur varla veriš góš. Žetta er bara kęruleysi og afleišing af slķku žekkist ķ öšrum tungumįlum. Ķ dönsku eru ensk įhrif mjög mikil.

Ķ fréttum frį upphafi žessa įrs segir aš ķ dönsku séu um 12.000 tökuorš śr ensku, sem er um 10% af oršaforšanum. Ķ sömu fréttum segir til dęmis:

Mere irritation vękker det, når der i it eller erhvervslivet bruges oversmarte engelske udtryk, eller når man siger “rolig nu“ som er overtaget fra det engelske “easy now“, i stedet for “tag det roligt“, forklarer Henrik Gottlieb. nyheder.tv.dk.

Gera mį rįš fyrir aš ķslensk orš séu ekki fęrri en dönsk. Ķslenskan stefnir ķ sömu įtt og danskan.

Įbyrgš fjölmišla er mikil. Margir blašamenn freistast til aš fęra kęruleysislegt talmįl yfir ķ fjölmišla. Žannig verša enskar slettur samžykktar meš žögninni, enginn mótmęlir, blašamenn halda aš žetta sé ķ lagi og almenningur tileinkar sér žęr rétt eins og margir Danir hafa gert.

Spyrja mį hvort aš svona oršalag śr frétt į Vķsi sé žaš sem koma skal:

Bęši er ég enn mjög hępašur og … Lķfiš er mjög erfitt žessa stundina og ég gęfi allt til aš geta pśllaš smį Costanza. Fokking opin vinnurżmi.

Vissulega į fjöldi ķslenskra orša į sér rętur ķ öšrum tungumįlum eins og segir į Vķsindavefnum:

Tökuorš er orš, sem fengiš er aš lįni śr öšru mįli en hefur lagaš sig aš hljóš- og beygingarkerfi vištökumįlsins. Slķk orš eru fjölmörg ķ ķslensku. Oršin kirkja, prestur, djįkni, altari eru til dęmis öll gömul tökuorš. Mešal yngri tökuorša eru til dęmis dśkka, vaskur, kśstur, skrśbba, viskustykki og fjölmörg fleiri sem komin eru śr dönsku, og einnig gķr ķ bķl, jeppi, sjoppa sem sem öll eiga rętur at rekja til ensku.

Munum samt aš oršin sem žarna eru nefnd blöndušust inn ķ ķslenskuna į löngum tķma, og žį voru engar tölvur. Nś hverfist allt um tölvur. Viš fréttum, sjįum og heyrum flest allt sem „fréttnęmt“ er ķ heiminum örfįum augnablikum sķšar. Allt gerist mjög hratt, krafist er enn meiri hraša. 

Ķ öllum žessum lįtum gleymist fjölmargt, annaš tapast og tżnist. Skyndibitinn vomir yfir, meltingin fer śr lagi, fólk vekist vegna formeltrar fęšu sem fer oft illa ķ maga og lķšanin er almennt slęm. Illa gefiš fólk andskotast ķ athugasemdadįlkum fjölmišla į torlęsilegu mįli og skilur ekkert eftir nema vanlķša žeirra sem asnast til aš lesa. Ekki er furša žó kröfur komi upp um rólegra lķf, hęgeldašan mat, ljśfari stundir, bękur og innilegri samręšur og góšan félagsskap.

Margt bendir til žess aš daginn sem Jökullinn hverfur af Snjófelli verši ķslenskan horfin śr daglegu lķfi afkomenda okkar.

Tillaga: Föstudagslagalisti Bjarna Ben ķ Hausum.

2.

„„Svika­logn“ į vest­ur­strönd­inni į morg­un.“

Fyrirsögn į mbl.is.       

Athugasemd: Vesturströnd Ķslands er ekki til. Ekki heldur noršur- eša austurströnd landsins. Almennt er aš talaš um fjóršungana, og žį er oftast Vestfjöršum bętt viš. Eina landshlutaströndin er Sušurströndin. 

Žetta eiga blašamenn aš vita. Enginn fullyršir aš Akranes, Stykkishólmur eša Bśšardalur séu bęir į vesturströnd landsins.

Tillaga: „Svika­logn“ į vesturlandi į morg­un.

3.

„Hvaš er eiginlega mįliš meš bśbblubaš kvenna?“

Fyrirsögn į mbl.is.       

Athugasemd: Hęgt er aš kaup sįpur sem settar eru ķ bašker og freyša žęr mikiš, börnum į öllum aldri til ómęldrar gleši. Į einhvern óskiljanlegan hįtt viršast konur einstaklega hrifnar af slķkum böšum. Ķ vefśtgįfu Moggans er svona kallaš „bśbblubaš“.

Žroski fólks er mismunandi. Žegar bķlar rekast į er segja sum börn aš žeir „klessi“ į. Žegar dyrabjallan hringir er einhver aš „dingla“ og litlar sįpukślur ķ bašinu eru kallašar „bśbblur“. Ķ staš žess aš spyrja af hverju eša hvers vegna segja börnin: „Hvaš er mįliš meš“ hitt eša žetta

Ķ sjįlfu sér er ekkert aš žessu, verra ef blašamašurinn žekkir ekkert annaš. Stķllinn er óšum aš fletjast śt, veršur ómerkilegri meš hverju įrinu. Hversu margir vita hvaš stķll er? Żmsir vita žó um lyf meš žessu nafni og er trošiš į ónefndan staš, raunar žangaš sem tungumįliš viršist žegar komiš.

Tillaga: Hver vegna vill kvenfólk fara ķ freyšibaš?

4.

„BBC seg­ir bras­il­ķska rįšamenn ekki hafa gefiš neina skżr­ingu į aš hafna fjįr­gjöf­inni …“

Frétt į mbl.is.        

Athugasemd: Oršalagiš er óvenjulegt og getur varla veriš ešlilegt, viršist vera slök žżšing śr ensku. Į vef BBC segir:

Brazilian officials gave no reason for turning down the money. 

Žetta er greinilega heimildin og engin įstęša til annars en aš žżša žetta eins og segir ķ tilögunni hér fyrir nešan.

Ķ fréttinni segir ennfremur:

Full­yršir varn­ar­mįlarįšherra Bras­il­ķu, Fern­ando Azevedo e Silva, aš eld­arn­ir séu ekki stjórn­laus­ir …

Hvers vegna byrjar blašamašurinn mįlsgreinina į sagnorši? Fyrir vikiš veršur hśn stiršbusaleg, jafnvel tilgeršarleg. Miklu betur fer į žessu:

Varn­ar­mįlarįšherra Bras­il­ķu, Fern­ando Azevedo e Silva, fullyršir aš eld­arn­ir séu ekki stjórn­laus­ir …

Fleiri athugasemdir mętti gera viš oršalag ķ fréttinni. Blašamašurinn hefši aš ósekju įtt aš lesa hana yfir nokkrum sinnum meš gagnrżnu hugarfari.

Tillaga: BBC seg­ir bras­il­ķska rįšamenn ekki hafa gefiš neina skżringu į žvķ hvers vegna fjįrgjöfinni var hafnaš …

5.

„Er kostnašarsamt aš kaupa kylfur fyrir unga iškendur?“

Fyrirsögn į blašsķšu 4 ķ golfblaši Morgunblašsins 27.8.2019       

Athugasemd: Hérna er bókstaflega fariš yfir lękinn til aš sękja vatn. Žarna er ķ stuttu mįli veriš aš spyrja hvort kylfur séu dżrar? Sé svo af hverju aš nota lżsingaroršiš kostnašarsamur? 

Tillaga: Er dżrt aš kaupa kylfur fyrir unga iškendur?

6.

„Hver er kostnašurinn viš ęfingagjöld

Fyrirsögn į blašsķšu 16 ķ golfblaši Morgunblašsins 27.8.2019       

Athugasemd: Žetta er ein furšulegasta setning sem lengi hefur sést ķ fjölmišli. Hver er kostnašurinn viš 46.200 króna ęfingagjald? Jś, 46.200 krónur.

Golfblašiš viršist viš fyrstu sżn vera įgętt en viš nįnari athugun hefši mįtt lesa texta yfir fyrir birtingu. 

Į forsķšunni stendur:

Golf, góšur valkostur fyrir börn og unglinga.

Hvaš žżšir oršiš valkostur? Varla hefši žaš kostaš miklar žjįningar aš skrifa setninguna svona:

Golf, góšur kostur fyrir börn og unglinga.

Hér er fyrirsögn sem hefši mįtt orša betur:

Eigum aš skila įnęgšum kylfingum frį okkur.

Skila hvert? Žetta er endaleysa. Į ensku gęti žetta hljóšaš svona:

We should deliver happy golfers from us. 

Į ķslensku gengur žetta alls ekki vegna žess aš viš skilum ekki fólki eins og pökkum ķ pósti jafnvel žó enskmęlandi geti žaš meš oršinu „to deliver“.

Hvernig er best fyrir krakka aš stķga fyrstu skrefin ķ golfķžróttinni? 

Af hverju spyr blašamašurinn ekki hvernig best sé aš byrja ķ golfi. Er fallegra mįl aš nota hjįyrši ķ staš žess aš orša spurninguna į einfaldan hįtt.

Nafnoršafķknin hrjįir blašamenn. Į bašsķšu įtta er žessi fyrirsögn:

Mikil fjölgun iškenda į Akureyri.

Af hverju ekki:

Golfurum fjölgar į Akureyri.

Hęgt er aš gera athugasemdir viš ótalmargt ķ višbót. Blašiš er ekki beinlķnis illa skrifaš en greinilegt er aš į Morgunblašinu er enginn sem les yfir greinar og bendir blašamönnum į žaš sem betur megi fara. Hvernig geta menn žį lęrt og žroskaš hęfileika sķna?

Tillaga: Hvaš kosta ęfingarnar?


Handtaka framkvęmd og dašriš viš falliš

Oršlof

Innhalda

Réttur meš 290 hitaeiningum; póstkortiš sżnir nekt; hvaša efni eru ķ demanti?; ķ hvorri mįltķšinni er meiri fita?: ķ žessari tösku er allt sem žarf; ķ bókinni eru 5 sögur; ķ fiski af Ķslandsmišum er lķtiš af lķfręnum mengunarefnum. 

Žessum dęmum var breytt til aš losna viš sögnina aš innihalda.

Mįliš, blašsķšu 47 ķ Morgunblašinu, 22.8.2019.

Athugasemdir viš mįlfar ķ fjölmišlum

1.

„Borgaraleg handtaka framkvęmd į óšum manni.“

Fyrirsögn į dv.is.      

Athugasemd: Fyrirsögnin er į ķslensku en hśn er arfaslęm. Undir įhrifum löggumįls er „handtaka framkvęmd į manni“. Athugiš, hann var ekki handtekinn. Nei, žetta er stofnanamįl ķ sinni ljótustu mynd.

Ķ fréttinni segir:

Almennir borgarar į Ķslandi hafa heimild til aš framkvęma handtöku samkvęmt lögum nr. 19/1991, um mešferš opinberra mįla. Ķ žeim segir aš hver sį sem stendur mann aš broti sem sętt getur įkęru og varšaš getur fangelsi mį framkvęma handtöku.

Žetta er afar illa samin endursögn śr lögunum. Hvergi ķ žeim er talaš um aš „framkvęma handtöku“ heldur er žetta sagt:

97. gr. 1. [Lögreglu] 1) er rétt aš handtaka mann ef rökstuddur grunur er į aš hann hafi framiš brot sem sętt getur įkęru, enda sé handtaka naušsynleg til aš koma ķ veg fyrir įframhaldandi brot, tryggja nįvist hans og öryggi eša koma ķ veg fyrir aš hann spilli sönnunargögnum. 

Sams konar heimild [og lögregla hefur] hefur hver sį sem stendur mann aš broti sem sętt getur įkęru og varšaš getur [fangelsi]. 2) Afhenda skal hinn handtekna lögreglunni tafarlaust įsamt upplżsingum um įstęšu handtökunnar og hvenęr hśn fór fram. 

Ķ lögunum er nįstašan frekar mikil sem ekki er til eftirbreytni. Hins vegar hefši blašamašurinn įtt aš taka annaš oršalag laganna sér til fyrirmyndar og įtta sig į žvķ aš slęmt mįl er aš „framkvęma handtöku į einhverjum“. Žarna er fyrirtaks sagnorši hent śt en aumlegt nafnorš tekiš ķ stašinn og hękjan er sögnin aš framkvęma.

Rétt er aš segja aš lögreglan handtekur fólk og borgurum er heimilt aš handataka ašra viš įkvešnar ašstęšur.

Allt annar og betri bragur var į frétt Rķkisśtvarpsins um sama atburš:

Almennir borgarar handtóku mann ķ Grafarvogi ķ dag.

Ekkert stofnanamįl žarna, ašeins sagt frį stašreyndum jafnvel žó heimild śtvarpsins hafi veriš … jį, DV. Fréttamanninum datt ekki ķ hug aš apa stofnanamįliš upp eftir sķšarnefnda fréttamišlinum. Óhętt er aš draga įkvešnar įlyktanir af žvķ.

Lķkast til veršur blašamašurinn aš „framkvęmda hugsun“ sķna upp į nżtt svo hann getiš bętt „framkvęmd fréttaskrifa“. 

Tillaga: Borgari handtekur óšan mann.

2.

„St. Louis eignast fótboltališ žar sem konur eru meirihlutaeigendur

Fyrirsögn į visir.is.     

Athugasemd: Žetta er illskiljanleg fyrirsögn vegna nįstöšunnar sem er meinleg. Žar aš auki er ekki reynt aš gefa nokkra skżringu į žvķ hvar ķ veröldinni St.Louis er.

Borgin er ķ mišrķkjum Bandarķkjanna og nefnd eftir Lśšvķk nķunda Frakklandskóngi sem rķkti frį 1226 til 1270. Hann var tekinn ķ helgra manna tölu og žess vegna heitir borgin „heilagur Lśšvķk“, Saint Louis, skammstafaš St. Luis.

Segja mį aš borgin hafi eignast fótboltališ, svona óeiginlega. Ašrir eiga lišiš, ekki borgin. Žetta er eins og aš segja aš Reykjavķk eigi KR en samt į žaš ekkert ķ félaginu.

Fyrirsögnin er illa samin. Enginn gerir athugasemdir og blašamašurinn er bara įnęgšur enda er hann ekki gagnrżninn į eigin skrif.

Tillaga: Konur eru meirihlutaeigendur ķ fótboltališi ķ St. Louis.

3.

„Hitinn hafi veriš svo mikill aš hann hafi veriš meiri en tališ hefur veriš aš hann verši 2069 mišaš viš verstu afleišingar hnattręnnar hlżnunnar

Fyrirsögn į dv.is.      

Athugasemd: Getur DV ekki gert betur en žetta? Mįlsgreinin er illskiljanlegt hnoš og ekki lesendum bjóšandi. Žvķlķkt hnoš og rugl. Skemmd frétt.

Nafnoršiš hlżnun beygist svona: Hlżnun, hlżnun, hlżnun, hlżnunar.

Tillaga: Engin tillaga

4.

„Sao Paulo myrkvuš vegna reyks frį Amasóneldunum.“

Fyrirsögn į visir.is.      

Athugasemd: Eftir fyrirsögninni aš dęma hefur einhver slökkt ljósin ķ Sao Paulo ķ Brasilķu.

Į mįliš.is segir aš myrkva sé sagnorš. Merking žess er:

gera dimman, slökkva eša byrgja ljós; dimma […] So. er leidd af lo. myrkur.

Slökkvi ég į götuljósunum eru hef ég myrkvaš götuna. Séu engin ljós žar er gatan ekki myrkvuš aš nęturlagi žar er myrkur, dimmt. Ekki myrkvaš. Af žessu leišir aš žegar ljós eru slökkt er veriš aš myrkva. 

Borgin ķ fyrirsögninni er ķ myrkri vegna reyks. Er žį rétta aš segja aš hśn sé myrkvuš?

Tillaga: Myrkur ķ Sao Paulo vegna reyks frį Amasóneldunum.

5.

„Olķs deildar spįin 2019/20: Framarar hafa dašraš viš falliš en nś er komiš aš žvķ.“

Fyrirsögn į visir.is.      

Athugasemd: Agaleysi blašamanna, sérstaklega ķžróttablašamanna er stundum vandamįl. Fyrirsögnin er dęmi um misnotkun į orši sem hefur hingaš til haft įkvešna merkingu en er nś notuš ķ allt annarri. Žetta jašrar viš naušung.

Handboltališ sem er ķ fallbarįttu er sķst af öllu ķ „dašri viš falliš“, žaš er ekki hęgt aš orša žetta svona. Žetta er ekki einu sinni fyndiš.

Į mįliš.is segir um dašur: 

Sżna įstleitni, dufla, gefa undir fótinn.

Žaš er meš öllu ótękt aš umsnśa merkingu oršsins į žann hįtt aš ķžróttafélag sem er viš žaš aš falla śr efstu deild sé aš „dašra“ viš fall. Svona ber vott um žekkingarleysi į ķslensku mįli. Lesendum er enginn greiši geršur. Žvert į móti, sumir kunna aš halda aš žetta sé til eftirbreytni og tileinka sér žaš. Ķ žessu er fólgin įbyrgš fjölmišla, aš tala og skrifa rétt mįl.

Tillaga: Olķs deildar spįin 2019-20: Framarar hafa veriš nįlęgt falli en nś er spįin žeim ekki hagstęš.


Órįšiš vešur, eltingaleikur viš drauma og fjall lenti ofan ķ fjöru

Oršlof

Stofnanamįl

Ķ umręšu um mįlfar og mįlsniš ber svonefnt stofnanamįl oft į góma. Žetta er mįlsniš sem menn žykjast helst finna į żmsum gögnum frį opinberum stofnunum, s.s. skżrslum, įlitsgeršum o.ž.h. Ekki er aušvelt aš negla nįkvęmlega nišur hvaš viš er įtt, en žó viršist einkum fernt koma til įlita.

    • Ķ fyrsta lagi nafnoršastķll; aš nota nafnorš (oft leitt af sögn) og merkingarlitla sögn (t.d. vera) til aš segja žaš sem eins vęri hęgt aš segja meš einni sögn. Žannig er talaš um aš gera könnun ķ staš žess aš kanna, sagt aš fólksfjöldi aukist ķ staš žess aš fólki fjölgi, o.s.frv.
    • Ķ öšru lagi einkennist stofnanamįl af stiršum eignarfallssamböndum. Žannig er talaš um breytt fyrirkomulag innheimtu viršisaukaskatts ķ stašinn fyrir breytt fyrirkomulag į innheimtu viršisaukaskatts, aukning tekna starfsmanna fyrirtękisins ķ staš aukning į tekjum starfsmanna fyrirtękisins o.s.frv.
    • Ķ žrišja lagi eru langar og flóknar mįlsgreinar algengar ķ stofnanamįli. Dęmi: En til aš aušvelda stillingu og notkun talhólfs skal žess freistaš hér į eftir aš lżsa stillingarferlinu og žżša nokkur orš sem fram koma ķ enska textanum, sem byggšur er inn ķ kerfiš og gętu reynst torskilin.
    • Ķ fjórša lagi er oft talaš um stofnanamįl žegar setningagerš óķslenskuleg. Slķkt stafar oft annašhvort af žvķ aš um žżšingu er aš ręša, eša höfundur textans er ekki vanur aš orša hugsanir sķnar, nema hvorttveggja sé.

Mįlsniš og mįlnotkun.

Athugasemdir viš mįlfar ķ fjölmišlum

1.

„Órįšiš vešur tek­ur viš.“

Fyrirsögn į mbl.is.     

Athugasemd: Órįš er nafnorš sem merkir óskynsamleg įkvöršun; žaš er órįš aš byrja į verkinu. Vegna veikinda getur fólk veriš meš órįši, sem er lķka nafnorš. Lżsingaroršiš er órįšur og frekar lķtiš notaš en er žó gert hér.

Gįtur eru sumar órįšnar, ašrar hafa veriš rįšnar. Margur er órįšinn, er tvķstķgandi, veit ekki hvaš hann gerir nęst. Žegar ekki hefur veriš rįšinn mašur ķ starf, stöšu eša embętti er sagt aš enn sé órįšiš.

Varla getur vešur veriš órįšiš, miklu frekar aš vešurfręšingurinn geti ekki rįšiš ķ framvinduna. 

Veikur mašur er meš rįši, sį sem įšur var tvķstķgandi er nś rįšinn ķ aš fara eftir įkvöršun sinni, rįšiš hefur veriš ķ stöšuna, 

Nś velti ég žvķ fyrir mér hvaš žaš er kallaš žegar vešriš er ekki órįšiš. Er žaš „rįšiš“ vešur? Žaš mį vel vera aš ég hafi hér rangt fyrir mér en ...

Tillaga: Óvissa ķ vešri nęstu daga.

2.

„Far­veg­ur Dragįr žornaši upp.“

Fyrirsögn į mbl.is.     

Athugasemd: Ég held aš farvegur sé ekkert annaš en sś leiš sem įin rennur eftir og oršabókin stašfestir žaš. Žar af leišandi er lķklegra aš Dragį hafi žornaš upp eša hętt aš renna frekar en aš farvegurinn hafi žornaš. Žaš er svo allt annaš mįl aš farvegurinn getur veriš žurr en žaš er afleišing af hinu fyrra. Til gamans mį spyrja hvort farvegur Dragįr sé žurr žegar rignir. 

TillagaDragį žornaši upp.

3.

„Kjötiš var sķšan selt į bęnadamarkaš į Hofsósi.“

Frétt į Rķkissjónvarpinu kl. 22, 19.8.2019.     

Athugasemd: Žetta er meinleg villa. Ég žurfti aš hlusta tvisvar į fréttina til aš sannfęrast um aš oršiš vęri selt en ekki sett. Hafi fréttamašurinn ekki mislesiš og fyrra oršiš er rétt žį er fallbeygingin röng. Ķ seinna tilvikinu vęri fallbeygingin rétt.

Yfirleitt eru fréttamenn Rķkisśtvarpsins vel mįli farnir og flestir sem lesa ķ śtvarpi og sjónvarpi skżrmęltir og kveša rétt aš.  

Villuleitarforrit gerir ekki athugasemd viš ranga fallbeygingu.

Tillaga: Kjötiš var sķšan selt į bęndamarkaši į Hofsósi.

4.

„Męšgur į Akureyri brugšu į žaš rįš aš flytja frekar til Svķžjóšar til aš elta drauma dótturinnar.“

Frétt į visir.is.      

Athugasemd: Į ensku er sagt „follow your dream“. Žeir sem bśa viš rżran oršaforša og lélegan skilning į ķslensku mįli halda aš žetta žżši: „eltu drauma žķna“.

Fréttin er ekki žżdd, heldur frumsamin. Hśn fjallar um Ķslendinga sem vilja flytjast til Svķžjóšar svo draumar žeirra megi rętast

Okkur dreymir og viš eigum drauma, okkur langar og viš žrįum eitthvaš. Viš eltumst ekki viš langanir okkar, óskir eša žrįr. Žaš er skelfilega vitlaust oršalag.

Tillaga: Męšgur į Akureyri brugšu į žaš rįš aš flytja frekar til Svķžjóšar svo draumar dótturinnar megi rętast.

5.

„Stór hluti Reynisfjalls féll ķ Reynisfjöru.“

Frétt į visir.is.      

Athugasemd: Ekki žarf annaš en aš lķta į landakort og žį kemur ķ ljós aš Reynisfjall er grķšarstórt og Reynisfjara agnarlķtil.

Fullyrša mį aš fyrirsögnin er fjarri žvķ aš vera góš og alls ekki sannleikanum samkvęm.

Vķsir birtir mynd af hruninu og segir:

Lögreglan į Sušurlandi birtir ķ dag mynd sem sżnir umfang grjóthrunsins en ljóst er aš nokkuš stór hluti hlķšar Reynisfjalls hefur falliš ķ fjöruna og ķ sjó.

Les engin yfir fréttir į Vķsi eša er starfsmenn žar dómgreindalausir? Myndi sżnir ekki umfang grjóthrunsins og viš fyrstu sżn hefur „stór hluti hlķšar Reynisfjalls“ ekki falliš nišur. Žarna hrundi śr hlķšinni, eflaust er sįr fyrir ofan skrišuna en ofmęlt er aš stór hluti hennar sé nś ķ fjörunni.

Svona skrif verša til žegar blašamašur aflar sér ekki upplżsinga, giskar og skrifar žaš fyrsta sem honum dettur ķ hug. Žetta er aušvitaš ekki lesendum bjóšandi.

Tillaga: Skriša féll śr Reynisfjalli og ķ Reynisfjöru.


« Fyrri sķša | Nęsta sķša »

Innskrįning

Ath. Vinsamlegast kveikiš į Javascript til aš hefja innskrįningu.

Hafšu samband