Bloggfęrslur mįnašarins, október 2016

Glęstur ferill Illuga ķ stjórnmįlum

IllugiŽetta žarfa og tķmabęra framtak mun žegar hjį lķšur standa sem einn af merkustu bautasteinum rįšherratķšar Illuga Gunnarssonar, mennta- og menningarmįlarįšherra, sem kvešur nś stjórnmįlin eftir glęstan feril.

Hann hefur aš auki m.a. beitt sér fyrir auknum framlögum til Sinfónķuhljómsveitar Ķslands, stofnun nżs Hljóšritasjóšs, endurreisn Innheimtumišstöšvar gjalda af höfundarvöršu efni, stutt myndarlega viš Śtflutningsskrifstofu ķslenskrar tónlistar, ž.m.t. Śtflutningsjóš ķslenskrar tónlistar, tryggt Ķslensku óperunni rekstrarframlög til 5 įra og almennt reynst stétt tónlistarfólks og tónlistarunnenda afar öflugur haukur ķ horni.

Žaš hefur lengi veriš ķ tķsku hjį stjórnarandstöšunni aš śthśša Illuga Gunnarssyni, menntamįlarįšherra, fyrir embęttisverk hans. Fįir menntamįlarįšherrar hafa žó reynst betur og hefur Illugi. 

Ofangreind tilvitnun er śr grein ķ Fréttablašinu ķ dag og er eftir Jakob Frķmann Magnśsson, tónlistarmann, og Vķking Heišar Ólafsson, pķanóleikara. Sį fyrrnefndi hefur hingaš til ekki veriš hallur undir Sjįlfstęšisflokkinn en hikar žó ekki viš aš hęla Illuga. Ķ tilvitnuninni fagna höfundar žessum įfanga sem žeir nefna bautastein.

Žaš eru žvķ mikil glešitķšindi aš žetta skuli nś hafa gengiš farsęllega eftir og aš frį og meš nęsta skólaįri standi tónlistarnemendum hérlendis til boša nż nįmsbraut sem gerir žeim kleift aš ljśka framhaldsskólanįmi ķ einum sameinušum skóla meš tónlist sem ašalfag.

Ekki nóg meš žaš, bįšir žessir įgętu tónlistamenn taka svo djśpt ķ įrinni aš segja feril Illuga ķ stjórnmįlum sé glęstur ...

Heišur žeim sem heišur ber.

Ķ Morgunblaši dagsins er mešfylgjandi mynd og meš henni segir mešal annars: 

Helstu forystumenn ķ samtökum tónlistarmanna hér į landi héldu kvešjuhóf ķ Hannesarholti ķ gęr fyrir Illuga Gunnarsson, sem lętur af störfum sem mennta- og menningarmįlarįšherra og hverfur af žingi. Aš sögn Jakobs Frķmanns Magnśssonar var žetta gert til aš žakka Illuga fyrir framlag hans til tónlistarinnar į lišnu kjörtķmabili.

Illugi er hęglįtur og kurteis mašur. Hann fer ekki meš himinskautum ķ starfi sķnu sem rįšherra eša žingmašur. Einkenni hans eru aš auki aš hann er mįlefnalegur og sanngjarn. Ķ raun eru mį lķta į žessa kosti sem galla žvķ žegar rįšist er į hann meš offorsi svarar hann aldrei ķ sama mįta. Hann rökręšir og hęttir svo žegar žeir sem reyna aš narta ķ hęla hans reynast ekki oršanna virši.

Sjįlfstęšismenn sjį eftir góšum dreng śr stjórnmįlunum og greinilegt er aš fleiri sakna hans.


38 milljarša kr aukning til heilbrigšismįla

heilbrigšismįlPķratar hafa haldiš žvķ fram aš rķkisstjórnin hafi dregiš śr framlögum til heilbrigšismįla. Jafnvel Kįri Stefįnsson, forstjóri Ķslenskrar erfšagreiningar, hefur komiš fram ķ fjölmišlum meš žetta.

Gott og vel. Viš getum įbyggilega gert betur. Hins vegar  hafa śtgjöld til heilbrigšismįla aldrei veriš meiri.

ÓLi Björn Kįrason, varažingmašur Sjįlfstęšisflokksins, segir į Facebook sķšu sinni:

Samkvęmt fjįrlögum žessa įrs verša śtgjöldin 38,5 milljöršum hęrri en vinstri stjórnin ętlaši samkvęmt fjįrlögum 2013. Hlutfallslega er mesta aukningin til sjśkrahśsa eša lišlega 40%, eins og sést į mešfylgjandi sśluriti.

Į lķnuriti sem einnig fylgir (og fengiš aš lįni frį SA) mį sjį aš aukning śtgjalda til heilbrigšismįla hefur veriš mun meiri en aukning heildarśtgjalda rķkissjóšs. Žetta er forgangsröšun.

Žeir sem hafa ętlaš sér aš kjósa Pķrata eša ašra stjórnarandstöšuflokka vegna stefnu žeirra ķ heilbrigšismįlum žurfa aš endurskoša įkvöršun sķna. Žaš er einfaldlega ekki nóg aš trśa žvķ sem hljómar sennilegast.


Hjįseta Pķrata ķ atkvęšagreišslum į žingi er furšuleg

Pķratar bHvaš eru Pķratar aš gera į žingi ef žeir greiša ekki atkvęši ķ 33% atkvęšagreišslna? 

Į žinginu 2014 til 15 greiddi Jón Žór Ólafsson žingmašur Pķrata ekki atkvęši ķ 623 skipti af žeim 968 atkvęšagreišslum sem hann įtti aš vera višstaddur. Žar aš auki var hann fjarverandi ķ 174 atkvęšagreišslum.

Slóšin eftir manninn er žessi:

  • Jį atkvęši: 138, 17%
  • Nei-atkvęši: 33, 4%
  • Greišir ekki: 623, 64%

Vandséš er hvort Jón Žór Ólafsson eigi eitthvaš erindi inn į žing en hann bżšur sig engu aš sķšur fram.

Björn Levķ Gunnarsson bżšur sig einni fram til žings fyrir Pķrata. Hann kom inn sem varamašur į sķšasta žingi og greiddi atkvęši į žennan hįtt ķ ašeins 29 atkvęšagreišslum:

  • Jį atkvęši: 4, 14%
  • Nei-atkvęši: 1, 3%
  • Greišir ekki: 24, 83%

Mašurinn er svo illa undirbśinn aš hann greišir ekki atkvęši ķ 24 af 29 atkvęšagreišslum. Flest bendir til aš mašurinn hafi veriš sofandi ķ žingsalnum. Į svona mašur eitthvaš erindi į Alžingi Ķslendinga?

Ķ flokki Pķrata eru žrķr žingmenn. Įsta Gušrśn Helgadóttir, Birgitta Jónsdóttir og Helgi Hrafn Gunnarsson. Žau greiddu atkvęši į sķšasta žingi žennan hįtt (aš mešaltali):

  • Jį atkvęši: 658, 61%
  • Nei-atkvęši: 38, 4%
  • Greišir ekki: 338, 33%

Žetta er ótrśleg nišurstaša og bendir til žess aš Pķratar sinni einfaldlega ekki vinnunni sinni eins og žeim er ętlaš aš gera. Nema aušvitaš aš žeir geti ekki haldiš sér vakandi. 

Mišaš viš žessi vinnubrögš er afar óskynsamlegt aš kjósa Pķrata.

 

 


Stjórnarandstašan ķ 97% tilvika sammįla meirihlutanum

StjórnarandstašabbĶ öllum atkvęšagreišslum į Alžingi var stjórnarandstašan sammįla stjórnarsinnum ķ 69% tilvika. Ašeins ķ 3% tilvika var hśn į móti.

Žetta kemur ķ ljós žegar opinberar upplżsingar frį Alžingi um afstöšu žingmanna eru teknar saman.

Fįtt bendir til žess aš stjórnarandstašan sé hörš og óvęgin viš rķkisstjórnarmeirihlutann.

Nei, hśn er lin. Allt annaš er bara ķ nösunum į henni, hśn er bara aš sżnast. Ķ staš žess aš vera į móti situr hśn hjį ķ 28% tilvika. Žar skilur į milli stjórnar og stjórnarandstöšu.

Meš nokkrum sanni mį segja aš stjórnarandstašan sé ekki į móti stjórnarmeirihlutanum ķ 97% tilvika. 

Stjórnarandstašan tekur viš frumvörpum og įlyktunum frį rķkisstjórninni og samžykkir žau, żmist įn nokkurra mótmęla.

StjónrarmeirihlutibbĶ žessum 3% nei-atkvęša er forskrifaš leikrit sem eiga aš sżna hversu hörš hśn er. Žį er hrópaš, stappaš, svķviršingum ausiš og jafnvel er stundaš mįlžóf. Og almenningur heldur aš stjórnarandstašan sé hrikalega töff į žinginu žegar hśn er ķ raun og vera aš missa sig śt af žessum 3% nei-atkvęša.

Žetta er nś įstęšan fyrir žvķ hversu stjórnarandstęšan nęr svona vel saman. Žaš er nefnilega svo gaman ķ leikritinu, mįlžófinu og öllu ómįlefnalega kjaftęšinu į Alžingi. 

Til višmišunar er įgętt aš skoša hvernig stjórnarlišiš greišir atkvęši. Hjį žeim er žetta nokkuš klippt og skoriš. Nei-atkvęšin eru žó mun tķšari. Lķklega gerist žaš žegar stjórnarandstašan leggur fram breytingartillögur og žęr yfirleitt felldar.

Tekiš skal fram aš myndirnar byggja į mešaltali greiddra atkvęša, fjarvera og fjarvistir eru ekki reiknašar maš.

Alžingi hefur į yfirstandandi kjörtķmabili safnaš  saman upplżsingum um atkvęšagreišslur allra žingmanna, hvernig žeir greiša atkvęši ķ einstökum mįlum og fleira. Ofangreindar upplżsingar eru byggšar į žessum gögnum.

 


Loksins, loksins - formenn VG og Samfylkingar višurkenna mistök

Sjįlfstęšisflokkurinn lagši fram tillögu į Alžingi ķ jśnķ 2009 aš ekki yrši sótt um ašild aš Evrópusambandinu nema aš undangenginni žjóšaratkvęšagreišslu. Įstęšan var einföld. Rķkistjórn sem kennd var viš norręna velferš og skjaldborg ętlaši aš sękja um ašild aš Evrópusambandinu meš einfaldri žingsįlyktunartillögu - aš žjóšinni forspuršri.

Oddnż G. Haršardóttir og ašrir félagar hennar ķ skjaldborgarrķkisstjórninni hlógu sig mįttlausa yfir tillögu Sjįlfstęšisflokksins. Fannst hśn yfirmįta heimskuleg enda ętlušu žessi sami meirihluta aš lįta fara fram žjóšaratkvęšagreišslu žegar „samningurinn“ um inngönguna vęri ljós. Tvęr žjóšaratkvęšagreišslur ... ekki nema žaš žó, stundi žįverandi rķkisstjórnarmeirihluti upp į milli hlįturkvišanna. Samt vissu žau aš enginn samningur vęri ķ boši hjį ESB.

Ętla mętti aš žeim vęri ekki beinlķnis hlįtur ķ huga žessu fólki sem neitaši aš spyrja žjóšina. Allt bendir hins vegar til aš žaš telji žessi mistök sķn harla léttvęg og skipti litlu. Katrķn Jakobsdóttir, formašur Vinstri gręnna, višurkenndi flissandi ķ śtvarpsvištali aš žaš hafi veriš mistök aš fara af staš meš ašildarumsókn įn žjóšaratkvęšagreišslu.

Stašan er einfaldlega žannig į Ķslandi ķ dag aš viš munum ekki fara aftur af staš įn žess aš spyrja žjóšina. Žannig er bara stašan nśna. Žess vegna lofum viš žvķ aš viš munum fara žį leiš.

Žetta segir nśna formašur Samfylkingarinnar, Oddnż G. Haršardóttir ķ vištali viš mbl.is.

Loksins tókst aš toga žetta śt śr bįšum flokksformönnunum sem meš hroka og yfirlęti höfnušu į sķnum tķma tillögu Sjįlfstęšisflokksins um žjóšaratkvęšagreišslu.

Afsakiš, en er žessum žessum tveimur flokkum yfirleitt treystandi til aš koma aš stjórn landsins. Bįšir guma af lżšręšisįst sinni, gįfulegri stefnuskrį og vilja til aš efna til žjóšaratkvęšagreišslna ķ stęrri mįlum.

Vinstri gręnir samžykktu ašild aš ESB žrįtt fyrir aš hafa hiš gagnstęša ķ stefnuskrį sinni. Žeir seldu sig til aš komast ķ rįšherrastóla.

Er eitthvaš fyrirlitlegra en aš svķkja stefnu sķna og flokksmenn?


mbl.is Ekki aftur af staš įn žjóšaratkvęšis
Tilkynna um óvišeigandi tengingu viš frétt

Frįbęr staša Ķslands samkvęmt 70 męlikvöršum

Katrķn JbEr hęgt aš trśa Katrķnu Jakobsdóttur, formanni Vinstri gręnna, žegar hśn segir aš allt sé ķ kalda koli į Ķslandi?

Eru žeir trśveršugir žingmenn stjórnarandstöšunnar, žaš er vinstri flokkanna og Višreisnar, sem halda žessu sama fram?

Nei, žessir stjórnmįlamenn skrökva. Žeir vita aš séu ósannindi nógu oft endurtekin eru margir svo barnalegir aš trśa žeim, sérstaklega ef žeir sem halda žessu fram eru svo óskaplega vingjarnleg og brosmild.

Hvernig sem litiš er į mįlin žį er stašan glęsileg eftir žriggja įra rķkisstjórn Sjįlfstęšisflokksins og Framsóknarflokksins. Žar meš er ekki sagt aš viš getum ekki gert betur, sinnt eldri borgurum, stutt viš bakiš į ungu fólki viš hśsnęšiskaup og svo framvegis.

Birgittab

Grundvallaratrišiš er hins vegar žetta: Rķkissjóšur hefur ekki nęgar tekjur til aš gera allt fyrir alla, hvaš žį aš greiša svokölluš „borgaralaun“ eins og Pķratar halda fram. Raunar eitt žaš vitlausasta af mögum vitleysum sem komiš hafa śr žeim herbśšum.

Lķtum hins vegar į hvernig hin raunverulega staša er hér į landi.

Davķš Žorlįksson, lögfręšingur, lagšist ķ rannsóknir į fullyršingum vinstri manna og segir žetta į Facebook sķšu sinni:

Flokkarnir sem bjóša sig fram til Alžingis, fyrir utan stjórnarflokkana, eiga žaš sameiginlegt aš žeir telja stöšu mįla skelfilega og žeir boša miklar breytingar. Mašur hlżtur žvķ aš spyrja sig hvort žörf sé į breyttri stefnu eša hvort viš séum į réttri leiš. Skošum nokkra męlikvarša sem ęttu aš gefa glögga mynd af lķfsgęšum okkar. Bęši ķ samanburši viš önnur lönd og einnig hvernig žeir hafa žróast hér sķšastlišin įr. 

Lķfsgęši

    • Jöfnušur
      • Gini stušullinn er 0,25. Žrišji mesti jöfnušur ķ OECD, var 0,3 įriš 2008 (lęgri stušull žżšir meiri jöfnušur).
    • Hamingja
      • 9,6 stig (af 10 skv. OECD Better Life Index), önnur hęsta ķ OECD.
    • Lķfsfylling
      • 7,7 (į skįlanum 0-10), žrišja hęsta ķ OECD, Mešaltališ er 6,8.
    • Fólksflutningar
      • Į sķšustu žremur įrum hafa 4.162 fleiri flutt til landsins en frį žvķ. Įrin žrjś žar į undan fluttu 3.857 fleiri frį landinu en til žess. Sveiflan er upp į 8.019.
    • Velferš og gęši samfélagsinnviša
      • 88,45 SPI stig, tķunda hęsta ķ heimi.
    • Eymdarvķsitala
      • 4 stig, sś lęgsta sķšan męlingar hófust.
    • Gęši stušningsnets
      • 8,8 stig (af 10 skv. OECD Better Life Index), önnur hęsta ķ OECD.
    • Öryggi
      • 8,8 stig (af 10 skv. OECD Better Life Index), tķunda hęsta ķ OECD.
    • Öryggisupplifun
      • 78%, 12. hęsta ķ OECD, mešaltališ er 69%.
    • Menntunarstig
      • 5,9 (į skalanum 1-7), ellefta hęsta ķ heimi, Singapśr er hęst meš 6,3.
    • Ljósleišaranotkun
      • 25,9%, 8. hęsta ķ OECD, mešaltališ er 17,9%.
    • Notkun samfélagsmišla
      • 84%, hęsta ķ OECD.  

Fjįrmįl heimilaSkuldir fyrirt og heim

    • Kaupmįttur
      • 137,2 stig, aldrei veriš hęrri, hękkaši um 8,5% sl. 12 mįnuši.
    • Rįšstöfunartekjur
      • Jukust um 9,6% į mann 2014 -2015.
    • Fįtękt
      • 4,6%, sś lęgsta ķ OECD, Mešaltališ er 11,4%.
    • Fjįrhagsašstoš
      • Įriš 2015 fękkaši žiggjendum um 9,7%.
    • Vanskil hjį Ķbśšalįnasjóši
      • 4,8% af lįnasafni en var 8,6% įri įšur.
    • Eigin hśsnęši
      • 78% bśa ķ eign hśsnęši, hęsta hlutfall į Noršurlöndunum. Ķ Svķžjóš eru žaš 39%.
    • Hśsnęšisverš
      • Hękkaš um 37,2% į kjörtķmabilinu į höfušborgarsvęšinu.
    • Eiginfjįrstaša
      • 76% meš jįkvętt eigiš fé, jókst um 6,9% frį 2014 til 2015.
    • Skuldir
      • 156% af rįšstöfunartekjum, nęst lęgstu į Noršurlöndunum.  

Eldri borgarar

    • Fįtękt
      • 3%, 4. lęgsta ķ OECD, mešatališ er 12,6%.
    • Atvinnustig eldra fólks
      • 82%, lang hęst ķ OECD, mešaltališ er 44%.
    • Netnotkun
      • 89%, hęsta ķ OECD, mešaltališ er 49%.  

Ungt fólkAtvinnul ungra

    • Fįtękt
      • 7%, 2. lęgsta ķ OECD, mešaltališ er 14%.
    • Atvinnuleysi
      • Var 8% žegar samanburšur var geršur innan OECD, sś fjórša lęgsta ķ heimi, mešaltal OECD er 14%.
    • Fyrstu kaup
      • Voru 23% af fjölda kaupsamninga įriš 2016, 22% įriš 2015, 18% įriš 2014 og 17% įriš 2013, samanboriš viš 14% įriš 2012, 12% įriš 2011, 9% įriš 2010, 8% įriš 2009 og 9% įriš 2008.
    • Bśa enn ķ foreldrahśsumHśsnkostn
      • 52%, sjöunda lęgsta ķ OECD, mešaltališ er 59%, į Ķtalķu er žaš 81%.
    • Óvirkni
      • 6,2%, lęgsta ķ OECD, mešaltališ er 14,6%.
    • Įhugi į stjórnmįlum
      • 81%, ellefta hęsta į OECD, mešaltališ er 73%.
    • Stęršfręšiótti
      • 45%, fjórša lęgsti ķ heimi, mešaltal OECD er 59%.
    • Ašgangur 6 įra nema aš neti
      • 47%, sjöunda hęsta ķ OECD, mešaltališ er 32%.
    • Ašgangur 10 įra nema aš neti
      • 75,5%, sjöunda hęsta ķ OECD, mešaltališ er 56,7%.  

Jafnrétti

    • Jafnrétti kynja
      • Mest ķ heimi 7 įr ķ röš skv. Globa Gender Gap Index World Economic Forum.
    • Launamunur
      • Munur į mešallaunum karla og kvenna er lęgri en ķ Svķžjóš og lęgri en OECD mešatališ sem er 15,6%.
    • Starfsumhverfi kvenna
      • 82 stig (af 100 ķ Economist Glass-Ceiling Index), žaš hęsta ķ heimi, mešaltal OECD er 58.
    • Hįskólamenntun kvenna
      • 47% ungra kvenna hefur lokiš hįskólamenntun, sem er yfir mešaltališ OECD, samanboriš viš 34% karla.
    • Konur į žingi
      • 41,3%, žrišja hęsta ķ OECD, mešaltališ er 27,8%.
    • Kvennstjórnarmenn
      • 44%, hęsta ķ OECD, mešatališ er 20%.
    • Réttur til fešraorlofs
      • 13 vikur, lengsta į Noršurlöndunum, sjöunda lengsta ķ OECD, mešaltališ er 8 vikur.    

Rķkiš og efnahagsįstandVeršbólga

    • Veršbólga
      • Hefur veriš 1,8% sķšustu 12 mįnuši, var 1,6% įriš 2015 og 2% įriš 2014, samanboriš viš 3,9% įriš 2013, 5,2% įriš 2012, 4% įriš 2011, 5,4% įriš 2010, 12% įriš 2009 og 12,4% įriš 2008.
    • Hagvöxtur
      • Var 4,2% įriš 2015, 1,9% įriš 2014 og 4,4% įriš 2013, samanboriš viš 1,2% įriš 2012, 2,0% įriš 2011, -3,6% įriš 2010, -7,9% įriš 2009 og 1,5% įriš 2008.
    • Krónan
      • Styrkst um 19,9% į kjörtķmabilinu.
    • Śrvalsvķsitalan 
      • Hękkaš um 49,67% į kjörtķmabilinu.
    • Lįnshęfi rķkisins 
      • Fariš śr BAA3 ķ A3, upp um 3 stig, hjį Moody‘s į kjörtķmabilinu.
    • Višskiptakjaraįhrif
      • 6% 2014-2015, hęsta ķ OECD, ķ Noregi voru žau minna en -6%.
    • Spilling
      • 79 stig (af 100 skv. Corruption Perception Index 2015), sś žrettįnda minnsta ķ heimi.
    • Tiltrś į rķkinuSkuldir
      • 46%, sautjįnda hęsta ķ heimi, mešaltal OECD er 42%.
    • Traust į dómstólum
      • 63%, žrettįnda hęsta ķ OECD, mešaltališ er 54%.
    • Feršamenn
      • 19,5% fjölgun aš mešaltali 2010-2014, sś hęsta ķ OECD, Kórea ķ öšru sęti meš 12,7%.  

Vinnumarkašur

    • Atvinnuleysi į kjörtķmabilinu
      • Hefur minnkaš um 54,31% į kjörtķmabilinu, 7.836 voru atvinnulausir ķ upphafi kjörtķmabilsins, en nś eru žeir 3.580.
    • Atvinnuleysi ķ samanburši viš önnur löndAtvinnuleysi
      • Var 4,1% žegar samanburšur var geršur viš önnur lönd įriš 2015, fjórša minnsta ķ heimi, mešaltal OECD var 6,7%.
    • Fjöldi starfa
      • Voru 174.500 ķ upphafi kjörtķmabilsins en eru nś 199.200, žaš er fjölgun um 24.700, eša 14,2%.
    • Langtķmaatvinnuleysi
      • 22,2% atvinnulausra, ellefta lęgsta ķ heimi, mešaltal ESB er 48,2%.
    • Landsframleišsla į mann
      • 5. hęsta ķ heimi, įriš 2009 var hśn sś fjórtįnda hęsta.
    • Atvinnustig
      • 82%, hęsta ķ OECD, 66% er mešaltališ.  

Heilbrigši

    • Framlög til heilbrigšismįla
      • Aukist um 27% į kjörtķmabilinu, žar af hafa framlög til sjśkrahśsa aukist um 34%.
    • Heilsa
      • 85,5 stig (af 100 skv. S.ž.), žaš hęsta ķ heimi, mešaltališ er 59,3.
    • Heilsa
      • 8,6 stig (af 10 skv. OECD Better Life Index), 4. hęsta ķ OECD.
    • Fjöldi lękna
      • 3,6 į hverja 1.000 ķbśa, 12. hęsta ķ OECD, mešaltališ er 3,3.
    • Fjöldi hjśkrunarfręšinga
      • 15,5 į hverja 1.000 ķbśa, 4. hęsta ķ OECD, mešaltališ er 9,1.
    • Lęknisheimsóknir
      • 6,0 į mann į įri, 16. lęgsta ķ OECD, mešaltališ er 6,6.
    • Reykingar
      • 14% reykja daglega, 6. lęgsta hlutfalliš ķ OECD, mešaltališ er 19%.
    • Keisaraskuršir
      • 15,2%, lęgsta ķ OECD, mešaltališ er 27,6%.
    • Lķfslķkur eftir brjóstakrabbamein
      • 86,7%, 9. hęstu ķ OECD, mešaltališ er 84,9%.Innlagnir sykursjśkra: 60 į hverja 100.000 ķbśa, 4. lęgsta ķ OECD, mešaltališ er 150.

Umhverfismįl

    • Umhverfisvernd
      • 2. umhverfisvęnasta žjóš heims skv. EPI stašli.
    • Umhverfisgęši
      • 9,7 stig (af 10 skv. OECD Better Life Index), 2. hęsta ķ OECD.
    • Loftmengun
      • 20% verša fyrir skašlegri loftmengun, 6. lęgsta ķ OECD, ķ helmingi OECD rķkja er hlutfalliš hęrra en 90%.
    • Notkun endurnżjanlegra orkugjafa
      • 89%, hęsta ķ OECD, mešaltališ er 9%.
    • Rusl į ķbśa
      • 350 kg, 5. lęgsta ķ OECD, mešaltališ er 510 kg.
    • Endurvinnsla
      • 45% sorps endurunniš, 2. hęsta į Noršurlöndunum, 10. hęsta ķ OECD.  

Žaš er rétt aš minna į aš žau lönd heims žar sem eru mest lķfsgęši eru ķ OECD. Aš vera ķ hópi žeirra bestu žar žżšir yfirleitt aš landiš er mešal žeirra bestu ķ heimi.  

Eitt af ofangreindu segir kannski ekki mikiš. En allt ofangreint segir okkur hįtt og skżrt aš viš erum į réttri leiš.

Vęri žvķ ekki rétt aš lįta af svartagallsrausinu, lķta bjartsżn fram į veg og halda įfram aš gera Ķsland enn betra.  

Heimildir: OECD, Economist, Sešlabankinn, Hagstofan o.fl.

 

 


Fjölflokkastjórn og lżšręšisleg hrossakaup

Fjölflokkastjórn gęti veriš įhugaverš fyrir lżšręšiš ķ landinu žar sem fleiri kęmu aš įkvaršanatöku og stefnumótun. Verkefnin žyrftu aš vera skżr fyrirfram. Sķšan gętu flokkarnir bśiš til samstarfsnefndir allra žessara flokka um verkefni rįšuneytanna sem vęru rįšherrum til stušnings og tryggšu aš mįlin kęmu fram ķ góšri sįtt.

Žessi skošun er svo įkaflega sannfęrandi en viš nįnari umhugsun er hśn arfavitlaus enda höfš eftir Katrķnu Jślķusdóttur, frįfarandi žingmanni Samfylkingarinnar. 

Aumingjans konan sér aš flokkurinn hennar er viš žaš aš žurrkast śt af žingi. Žess vegna fer hśn ķ fótspor Össurar Skarphéšinssonar, fyrrum utanrķkisrįšherra og nśverandi žingmanns (sem mun lķklega falla af žingi eftir viku) en hann gengur į eftir Pķrötum meš grasiš ķ skónum. Og Katrķn vegsamar margra flokka rķkisstjórn.

Samkvęmt skošanakönnunum viršist Samfylkingin žurrkast śt af žingi eša verša smįflokkur hangi hśn inni. Sem smįflokkur kemste hśn ekki ķ rķkisstjórn nema ķ „fjöflokkastjórn“.

Žį žurfa Pķratar aš fį minnst 15 žingmenn, Vinsteri gręnir minnst tķu žingmenn, Björt framtķš tvo, Samfylkingin tvo og krataflokkurinn Višreisn hugsanlega fjóra eša fimm žingmenn.

Verši žaš getur lżšręšiš ķ landinu tekiš til kostanna og žį skemmta žingmenn sér viš „įkvaršanatöku“ (orš sem er rassbaga) og stefnumótun, eins og Katrķn Jślķusdóttir oršar žaš.

Haldiš žiš, lesendur góšir, aš Samfylkingin myndi velja „fjölflokkastjórn“ ef hśn fengi tuttugu žingmenn og Sjįlfstęšisflokkurinn tuttugu og fimm? Nei, Kata myndi hlaupa ķ fangiš į ķhaldinu įšur en talningu atkvęša er lokiš.

Stašreyndin er nebbbbnilega sś aš fjölflokkastjórnir eru vondar, žungar ķ vöfum, žar gerast mestu hrossakaupin.

Hvers vegna hefši til dęmis borgarfulltrśi Pķrata tekiš žįtt ķ borgarstjórnarmeirihlutanum nema vegna žess aš hann fékk dśsu. Veit einhver hver hśn er?


Lķfsgęši Ķslendinga hafa aldrei veriš betri, samt er öšru logiš

Kosningar verša eftir viku og staša mįla hefur aldrei ķ sögu lżšveldisins veriš betri. Aldrei ... 

Stjórnarandstęšan og margir fjölmišlar lżsa samt stöšu landsins eins og allt sé ķ kalda koli og lóšbeint į leišinni til helv...

Žetta er ósatt. Hįtt ķ eitthundraš stašreyndir segja allt annaš. Hér er hluti žeirra:

  • Verbólga er er ašeins 1,8%

Ekki er langt sķšan ašalkrafa ASĶ var lękkun veršbólgu. Helstu įviršingar į rķkisstjórnir undanfarna įratuga tengjast of hįrri veršbólgu. Nś er hśn ekki nefnd.

  • Kaupmįttur launa

Hann hefur hękkaš um 8,5% sķšustu tólf mįnuši sem žżšir einfaldlega aš viš getum keypt meira fyrir hverja krónu.

ASĶ og stjórnarandstęšan nefnir žetta ekki.

  • Rķkissjóšur vel rekinn

Afgangur ķ rķkisfjįrmįlum er 388 milljaršar króna. Samanlagšur halli rķkisstjórnar Samfylkingar og Vinstri gręnna var -346 milljaršar króna.

Stjórnarandstašan reynir aš žegja žetta ķ hel.

  • Fįtękt

Sś lęgsta ķ OECD, 4,6%. Mešaltališ žar er 11,4%. Aušvitaš getum viš gert miklu betur og eigum aš gera žaš.

  • Menntunarstig

Ellefta sęti ķ heiminum, 4,9, Singapśr er hęst meš 6,3. Ósanngjörn stjórnarandstašan gerir lķtiš śr įgętu menntakerfi.

  • Jafnrétti kynja

Mest ķ heimi ķ sjö įr ķ röš. Viš getum hins vegar gert miklu betur.

  • Spilling

Sś 13. minnsta ķ heimi og aušvitaš eigum viš aš gera mikiš betur.

  • Landsframleišsla į mann

Sś 5. hęsta ķ heimi, įriš 2009 var hśn sś 14. hęsta. Žessi įrangur nęst ekki meš žvķ aš ofurskattleggja einstaklinga, fjölskyldur og fyrirtęki.

  • Umhverfisvernd

Önnur umhverfisvęnsta žjóš heims skv. EPI stašli. Viš erum į réttri leiš, nżjar kynslóšir hafa önnur višmiš en žęr eldri og žess vegna getum viš gert miklu betur.

Viš getum gert betur

Žetta sżnir svo ekki sé um villst aš žjóšin er į réttri leiš. Viš vitum samt aš hęgt er aš gera miklu betur og viš viljum gera žaš.

Meš žvķ aš gera lķtiš śr žeim įrangri sem hefur nįst er um leiš gert lķtiš śr almenningi, okkur og starfi okkar.

Frošusnakkiš 

Viš greišum skatta til samfélagsins. Viš erum fagleg ķ störfum okkar, hvort sem viš vinnum sem išnašarfólk, verkafólk, ķ heilbrigšisžjónustu, feršažjónustu, fiskveišum, išnaši svo dęmi séu tekin.

Viš eigum ekki aš lįta frošusnakka ķ stjórnmįlum komast upp meš aš skrökva aš okkur, almenningi enda ljóst aš staša samfélagsins er góš. Viš eigum stóran žįtt ķ žeim įrangri sem hefur nįšst.

Ég ętla aš kjósa Sjįlfstęšisflokkinn aftur ķ kosningunum eftir viku. Lęt ekki Pķrata, Vinstri gręna og gamla eša nżja krata segja mér annaš.

Tilraunastarf meš rķkissjóš

Stašreyndin er einföld. Viš getum ekki samžykkt einhverja tilraunastarfsemi meš žann įrangur sem žegar hefur nįšst. Žvķ mišur er hętta į aš žaš geti gerst žvķ stjórnarandstašan gaggar um žessar mundir: Nś getum viš ... (af žvķ aš stašan er svona góš).

Munum hvernig rķkisstjórn Samfylkingar og Vinstri gręnna fór meš okkur. Munum lķka aš Pķrötum er ekki treystandi. Žriggja mann žingflokkur žeirra žurfti sįlfręšing til aš laga frišinn, hvernig veršur žaš ef žeim fjölgar.

Sįlfręšingar til hjįlpar

Munum lķka aš annar sįlfręšingur žurfti aš taka borgarstjórnarmeirihlutann ķ tķma, Pķratar, Samfylkingin, Vinstri gręnir og Björt framtķš. 

Getur nokkur ķmyndaš sér hvernig įstandiš veršur ef žessir flokkar komast ķ meirihluta ķ landsmįlunum?

 


Er almenningi ekki treystandi?

Ķ verslunum hér į landi mį einnig finna klaka sem fluttir eru inn frį Bretlandi og Bandarķkjunum. Innflutti klakinn er ódżrari en sį sem er framleiddur hér og getur munaš um 40%.

Ofangreint er śr tilfinningažrunginni frétt į Rķkisśtvarpinu žar sem agnśast śt ķ innflutning į ķs. Fréttin var langt ķ frį hlutlaus, framsetninginn og tónninn var aš hneykslast og mašur fékk žaš į tilfinninguna aš žetta vęri aldeilis ómögulegt. Svona er nś oft innrętining.

Hins vegar er eitt aš flytja inn klaka til Ķslands og bjóša til sölu, annaš er aš geta selt žennan klaka.

Vķkur nś sögunni annaš.

Sama er nś ķ rįši hér sam­kvęmt rįša­gerš Sjįlf­stęš­is­flokks­ins sem er lķk­ari flokki Pśtķns , Rśss­neskri Ein­ingu, en allir ašrir stjórn­mįla­flokkar į Vest­ur­lönd­um. Ķ nafni dreifšrar eign­ar­aš­ild­ar, frelsis og lżš­ręšis ętla žessir menn aš gefa öllum hluta­bréf ķ bönk­un­um, žannig aš auš­velt veršur fyrir ķslenska olig­arka aš nį meiri­hluta­valdi ķ ķslenskum bönkum fyrir slikk. Žannig er komiš aftan aš kjós­end­um, žaš er kölluš almanna­vęš­ing sem er ķ raun einka­vęš­ing aftan frį.

Žetta segir Gušmundur Ólafsson, hagfręšingur, ķ pistli į vefnum kjarninn.is. Kvešur žarna viš sama tón og ķ fyrri fréttinni. Hvaš svo sem hagfręšingurinn segir žį er margt brogaš viš gagnrżni hans.

Stašreyndin er nefnilega sś aš svo óskaplega margir žykjast bera hag almennings fyrir brjósti en žegar upp er stašiš er almenningi ekki treyst.

Klakinn ķ frétt Rķkisśtvarpsins myndi ekki seljast nema vegna žess aš hann er ódżrari en innlend framleišsla. Og hverjir kaupa śtlenda klakann? Jś, almenningur, žar į mešal ég, vegna žess aš klakinn er ódżrari.

Svo segir einhver hagfręšingur aš žaš sé vitlaust aš gefa almenningi landsins hlutabréf ķ ķslenskum bönkum af žvķ aš almenningur kann ekkert meš hlutabréf eša peninga aš fara. Aš minnsta kosti liggur žaš ķ oršum hans. 

Allt ber žetta nś aš sama brunni. Žrįtt fyrir allt er almenningi ekki treystandi og žess vegna žarf eflaust aš banna innflutning į klaka. Svo er žaš ómögulegt aš gefa almenningi hlut ķ bönkum sem eru ķ eigu rķkisins. Aš öšru leyti į fiskurinn ķ sjónum aš vera almenningseign, landiš, jöklarnir, arfurinn og tungumįliš. Vandamįliš er bara aš almenningi er ekki treystandi ... aš sumra mati


Tónlistarmašurinn sem įkęrir ašra vegna tengsla

Žetta er meš ólķkindum ef mašur skošar hver er eginkona žessa įgęta mans og hverjum hśn tengist óhįš hvar ķ pólitķk fólk stendur sorglegt dęmi.

Žetta skrifar tónlistamašur sem er afar virkur ķ athugasemdadįlkum óvandašra vefmišla. Hann er aš tjį sig um frétt į visir.is um trśnašarbrot starfsmanns Sešlabankans ķ upphafi hrunsins 2008.

Śt af fyrir sig er ekkert viš žvķ aš segja žó fólk tjįi sig heimskulega um atburši sem žaš žekkir ekki eša hefur ekki tęmandi vitneskju um. Fjöldi slķkra gerir sig daglega aš kjįna og öllum er sama. 

Svona nįungar eins og tónlistamašurinn og ašrir sem eru verr haldnir af žekkingarleysi og jafnvel heimsku tala ómęlt um spillingu. Tónlistarmašurinn tengir ašra viš sökudólginn, jafnvel žį sem ekkert hafa gert af sér nema žekkja og umgangast hann. Į ensku hefur žetta veriš kallaš „guilt by association“. Slķkt er eiginlega gleggsta dęmiš glataša röksemdafęrslu žess sem ekki kann aš nota heilasellurnar, hafi hann į annaš borš einhverjar.

Ég fór aš velta žess fyrir mér og komst aš žeirri nišurstöšu aš žrįtt fyrir aš vera einstakt „nóboddķ“ og langt frį öllum viršingarstöšum ķ žjóšfélaginu, žį gęti ég veriš ķ hęttu staddur vegna ofbeldismanna ķ „stétt“ kjaftaska, oršhįka og rógbera.

Staša mķn er markast hugsanlega af eftirfarandi stašreyndum:

  1. Dóttir nęst yngstu systur minnar er gift hįttsettum dómara
  2. Sonur minn stjórnar fyrirtęki sem byggir hśs til endursölu
  3. Ég žekki Gśstaf Nķelsson sem sagšur er vera rasisti
  4. Kęrasta yngri sonar mķns er rśssnesk og kann vel viš Pśtķn
  5. Ég er Sjįlfstęšimašur
  6. Tengdadóttir mķn starfar hjį Borgun
  7. Góšur vinur minn sat lengi ķ stjórn śtgeršarfélags
  8. Ég hef nokkrum sinnum spjallaš viš Davķš Oddsson og kann vel viš hann
  9. Fyrir tveimur įrum gleymdi ég aš greiša fyrir kexpakka ķ verslun, hann er enn ógreiddur
  10. Góšur vinur minn fęrir bókhald

Jęja ... hmmm.

Sjįiš nś hvernig hęgt er aš tvinna saman įviršingar, gera lķtiš śr žvķ sem ég er, hef sagt og gert, ašeins meš žvķ aš skoša žį sem ég tengist.

Tónlistarmanninum sem ég gat um hér ķ upphafi, veršur ekki skotaskuld śr žvķ aš gera mig aš sorglegu dęmi um spillingu vegna tengingar viš hina og žessa. Hann gęti eflaust sagt:

Sjįiš hann Sigurš. Sonur hans er braskari, tengdadóttir hans starfar hjį Borgun, hann į kvótagreifa sem vin, annar vinur hans er rasisti, enn annar er bókari og kann prósentureikning sem er reikningsašferš og jafnan notuš er til aš hlunnfara alžżšuna. Svo er hann tengdur dómara og žekkir žrjótinn Davķš Oddsson. Hann stal kexpakka og lögfręšingurinn vinur hans og dómarinn bjarga honum frį fangelsi. 

Žetta er nś ljóti mašurinn, hann Siguršur.

Hiš sķšasta er svo sem alveg rétt, svona śtlitslega séš.

Gįum nś hins vegar aš žvķ hversu aušvelt er aš tengja okkur hingaš og žangaš, draga af žvķ skelfilega andstyggilega įlyktun sem gerir śt af viš hvert žaš manngrey sem vekur athygli ķ fjölmišlum.

Hvaš žį meš fólk sem tengist einhverjum sem er eiturlyfjaneytandi, alkóhólisti, hefur setiš ķ fangelsi, hefur lent ķ umferšaslysi žar sem ašrir hafa meitt sig illa eša jafnvel dįiš. Į žaš fólk aš tapa ęrunni og hvaš žarf žaš aš gera til aš fį mannorš sitt hreinsaš.

Einhvern tķmann ķ gamla daga var varaš viš žvķ aš sį sem hefši eitthvaš į samviskunni geršist dómari yfir öšrum. Sį yšar sem syndlaus er kasti fyrsta steininum ... var sagt. Vęri mark tekiš į svona varśšaroršum myndi tilveran vera um margt bęrilegri og mörgum léttbęrari.

Žetta hefur ekki haldiš aftur af žvķ einstaka sómafólki sem skrifar ķ athugasemdadįlka sumra fjölmišla. Jafnvel ekki žeim sem žremur įrum fyrir hrun seldu śtrįsarvķkingum sįlu sķna.

Hver skyldi annars hafa ort žetta įgęta ljóš sem į svo vel viš umręšuefniš hér?

Žś deyrš į hverjum degi, sérš nafniš žitt žurrkaš śt.
Žaš eina sem varš eftir af žér var fingrafar sem slapp viš klśt.
Žś glķmir viš drauga hvern einasta dag, hverja dimma nótt
žś verst meš bókinni góšu, śr hverju horni er aš žér er sótt.
Inn ķ žér brennur ofsafenginn eldur, žig langar aš skaša žann
sem hvķlir sęl viš hliš hennar, óttinn ķ žér óx og brann.

 


« Fyrri sķša | Nęsta sķša »

Innskrįning

Ath. Vinsamlegast kveikiš į Javascript til aš hefja innskrįningu.

Hafšu samband