Feršamannaišnašur, Sśgandisey sjįlfstęš og fjįrfesta ķ nżsköpum

Oršlof

Talaš ķ gusum

Tungumįl breytast og žaš er ugglaust ešli žeirra. Stundum er mašur žó svolķtiš hvumsa og žurfa fręšingar aš skoša orsakir. Žetta snżr aš hljóšfalli tungunnar. 

Unglingar og jafnvel nokkuš fulloršiš fólk talar oršiš ķ gusum, ekki heilum setningum, slķtur ķ sundur setningarnar og tekur sér mįlhlé viš annaš hvert orš. Yfirleitt rjįtlast žetta af meš aldri og žroska. 

Annaš hefur vakiš eftirtekt mķna (og leikhśsfólks almennt, af žvķ aš viš erum alltaf aš vinna meš tungumįliš). Einkum viršast ungar konur eiga erfitt meš aš segja e. Žęr beina hljóšinu upp ķ nefiš og segja akki staš ekki og žatta ķ stašinn fyrir žetta. 

Morgunblašiš. Grein į blašsķšu 18 eftir Svein Einarsson, 8.6.20.  

Athugasemdir viš mįlfar ķ fjölmišlum

1.

„… og segir žęr munu valda ómęldu tjóni į feršamannaišnašinum ķ landinu.“

Frétt į visir.is.                              

Athugasemd: Feršažjónusta er ekki išnašur ķ ķslenskri merkingu oršsins. Enska oršiš „industry“ er mun vķštękara en žaš ķslenska. Į žvķ mįli er talaš um framleišslu af żmsu tagi ķ verksmišjum og jafnvel er talaš um „the Shakespeare industry“ sem aušvitaš er ekki išnašur. Įtt er viš starfsemi sem er mjög um umfangsmikil. 

Heimild fréttarinnnar er vefur BBC en žar segir:

The travel industry has been vocal in its criticism of the government's quarantine rules …

Į ķslensku er fjarri lagi aš tala um „tónlistarišnaš“ eša „leihśsišnaš“. Žess ķ staš hafa myndast falleg orš eins og tónlistarlķf og leikhśslķf en hvort tveggja er žjónusta sem almenningi stendur til boša, oftast gegn gjaldi.

Meira en žrjįtķu įr eru sķšan Birna Bjarnleifsdóttir, feršamįlafrömušur, lagši til aš oršiš feršažjónusta yrši tekiš upp sem heiti yfir atvinnugrein sem žjónustar feršamenn. Žessu var tekiš fagnandi og nęr engir tala lengur um „feršaišnaš“ nema stöku blašamenn sem eru afskaplega góšir ķ śtlenskunni en meš endemum slakir eša hrošvirkir ķ ķslensku.

Tillaga: … og segir žęr munu valda ómęldu tjóni į feršažjónustunni ķ landinu.

2.

Dranginn er afskaplega žekkt kennileyti į leišinni til Akureyrar …“

Frétt į visir.is.                              

Athugasemd: Fallbeyging eru eins og sundtökin, hśn er flestum ósjįlfrįš. Drangur er hér ķ röngu falli, į aš vera ķ nefnifalli, ekki žolfalli. Žetta į ekki aš žurfa umhugsunar viš.

Žeir sem efast ęttu aš skipta į drangur og setja til dęmis bęr ķ stašinn. Žį er nišurstašan žessi: Bęrinn er afskaplega žekkt kennileiti į leišinni til Akureyrar … Ekki bęinn er 

Blašamašurinn skrifar kennileyti rangt. Žaš er skrifaš meš ’y’. Villan er afar meinleg vegna žess aš ķ tölvu blašamannsins er forrit sem leitar aš stafsetningarvillum. Žaš er engin afsökun aš nenna ekki aš nota villuleitarforritiš og einber dónaskapur og viršingarleysi fyrir lesendum aš birta greinar meš villum.

Žar aš auki er setningin illa oršuš vegna oršsins „afskaplega“ sem er óžarft. Kennileiti eru žess ešlis aš žau eru einstök, allir sjį žau og žar af leišandi eru žau žekkt. Ķ oršabókinni er sagt:

Einkenni ķ landslag žar sem hęgt er aš įtta sig į stašhįttum og leišum.

Fréttin er um mikiš afrek tveggja manna sem klifu Hraundranga, tindinn milli Öxnadals og Hörgįrdals. 

Blašamašurinn gerir enga tilraun til aš leišrétta talmįl višmęlanda ķ vištali į Vķsi.

Sagt er aš Hraundrangi sé „toppur allra toppa“, oršalag sem er frekar illskiljanlegt og slakt. Góšur blašamašur hefši skrifaš aš hann vęri „hrikalegastur allra tinda“ eša įlķka.

Blašamašurinn segir aš klifurmennirnir hafi:

skellt sér upp į Hraundranga

Žetta er ofnotuš klisja. Allir skella sér eitthvaš, į ball, bķó, ķ bķltśr, į Hvannadalshnśk eša Hraundranga. Hafa blašamenn enga tilfinningu fyrir stķl?  Af hverju mįtti ekki segja aš mennirnir hafi klifiš Hraundranga? Žaš var nś žaš sem geršist og tók langan tķma.

Blašamašurinn skrifar:

Fįum dettur žó ķ hug aš brölta upp …

Flatneskjan ķ frįsögninni er hręšileg. Enginn stķll engin tilfinning.

Fleira mį nefna ķ žessari stuttu frétt sem er illa skrifuš frįsögn af afreki tvķmenninganna.

Tillaga: og segir žęr munu valda ómęldu tjóni į feršažjónustunni ķ landinu.

3.

„Eyjan var upphaflega sjįlfstęš rétt utan Stykkishólms, en var į sķšustu öld tengd landi meš uppfyllingu …“

Frétt į blašsķšu 10 ķ Morgunblašinu 10.6.20.                             

Athugasemd: Ķ fréttinni er rętt um Sśgandisey, fallega eyju viš Stykkishólm. Sagt er aš hśn hafi įšur veriš sjįlfstęš, žó hefur aldrei bśiš nokkur mašur žar. Nś er hśn lķklega ósjįlfstęš.

Žetta eru kjįnaleg skrif og ónįkvęm. Eyjan var ekki „tengd landi meš uppfyllingu“ heldur var höfninni lokaš til austurs meš hafnargarši sem er akfęr. Undir sunnanveršri Sśgandisey var land bśiš til, žar gerš höfn fyrir ferjuna Baldur og önnur skip.

Tillaga: Eyjan er noršan viš höfnina ķ Stykkishólmi. Į sķšustu öld var höfninni lokaš til austurs …

4.

„… aš lķfeyrissjóšir vęru skikkašir upp aš įkvešju marki til žess aš fjįrfesta ķ nżsköpum.“

Frétt į blašsķšu 10 ķ višskiptablaši Morgunblašsins 10.6.20.                             

Athugasemd: Knżjandi žörf er aš vita hvaš „nżsköp“ eru. Lķklega er žetta bara innslįttarvilla. Eša hvaš? Žarna er lķka önnur stafsetningarvilla.

Skortur į prófarkalestri og notkun į villuleitarforritum getur haft skoplegar afleišingar. Hins vegar eiga ekki aš vera stafsetningavillur ķ fjölmišlum. Tęknin er fyrir hendi og blašmenn eiga aš nota hana.

Tillaga: … aš lķfeyrissjóšir vęru skikkašir upp aš įkvešju marki til žess aš fjįrfesta ķ nżsköpun.

5.

„25 nżir sjśkrabķlar munu sjįst į götum landsins sķšar ķ sumar.“

Frétt visir.is.                              

Athugasemd: Višvaningar ķ blašamennsku fį aš skrifa hvaš sem er og hvernig sem er į Vķsi. Enginn góšur skrifari byrjar setningu į tölustöfum. Ešli bókstafa og tölustafa er ólķkt. 

Eftir punkt eša ķ byrjun skrifa notum viš stóran bókstaf, kallašur upphafsstafur. Hvernig er upphafsstafur tölustafs?

Annaš hvort er talan skrifuš ķ bókstöfum eša skrifarinn umoršar setninguna.

Sjśkrabķlar munu sjįst į götum landsins, žaš segir sig sjįlft. Skelfing er leišinlegt žegar blašmenn žurfa aš nota klisjur ķ staš žess aš skrifa hreint og beint.

Tillaga: Tuttugu og fimm nżir sjśkrabķlar verša teknir ķ notkun ķ sumar.


« Sķšasta fęrsla | Nęsta fęrsla »

Bęta viš athugasemd

Ekki er lengur hęgt aš skrifa athugasemdir viš fęrsluna, žar sem tķmamörk į athugasemdir eru lišin.

Innskrįning

Ath. Vinsamlegast kveikiš į Javascript til aš hefja innskrįningu.

Hafšu samband