Eitt matvęli, žröngur vešurgluggi og hundrušir milljóna

Oršlof og annaš

Harla gott

Mašur sagši mįlfarir sķnar ekki sléttar. Hafši notaš oršasambandiš harla gott og veriš vęndur um bull. Hafši svo komiš til snarprar deilu, žótt hvorugur snżtti raušu. 

En harla merkir mjög, afar, er brįšskylt haršur enda lķka rit- aš haršla. Og stigbeygist, flestum til furšu: harla, fremur, fremst!

Mįliš į blašsķšu 21 ķ Morgunblašinu 24.5.2019.

Athugasemdir viš mįlfar ķ fjölmišlum

1.

„Hśn sleppir žessu matvęli til aš fį flatan maga.“

Fyrirsögn į dv.is.          

Athugasemd: Gvöš, hveddnig getur bla“mašurinn kligaš į“essu. 

Matvęli er hvorugkyns orš og ekki til ķ eintölu, nefnist fleirtöluorš. Žaš beygist svona:

Matvęli, matvęli, matvęlum, matvęla.

Blašamašurinn į aš vita žetta en ekki dreifa skemmdum fréttum.

Ķ fréttinni er kona nefnd „stjörnutįlgari“. Śtilokaš er aš vita hvaš įtt sé viš meš oršinu.

Loks į nefna žennan vķsdóm sem hafšur er eftir „stjörnutįlgaranum“:

„Ef žś grennist žį hjįlpar žaš viš aš minnka fituna į maganum.“

Dsķsös, minnkar fita žegar mar grennist? Hveddnig gat ég ekki vetaš“dda?

Afsakiš oršbragšiš.

Tillaga: Hśn sleppir žessum matvęlum til aš fį flatan maga.

2.

„Žröng­ur vešur­gluggi veld­ur röš į tind­inn.“

Fyrirsögn į mbl.is.           

Athugasemd: Vešurgluggi er óheppilegt orš en į hér uppruna sinn ķ ensku žó vel megi vera aš žaš sé „Wetterfenster“ į žżsku eša „Fenźtre météo“ į frönsku svo mašur slįi nś ódżrt um sig. 

Ķ enskri oršabók segir:

A limited interval when weather conditions can be expected to be suitable for a particular project, such as laying offshore pipelines, reaching a high mountain summit, launching a satellite, etc.

Ķ stuttu mįli er oršiš haft um stutt hlé frį lakari vešurašstęšum sem nota mį til dęmis til aš komast į fjallstind eša skjóta upp gervihnetti og svo framvegis.

Ķ fréttinni er talašu um „žrönga vešurglugga“, žaš er ķ fleirtölu. Hęllęrislegast er žó žetta:

Hśn seg­ir vešur­glugg­ann hafa komiš seint žegar hśn fór į tind­inn, en hann hafi žį dreifst yfir miklu fleiri daga.

Af žessu mį sjį aš oršiš hentar ekki ķslensku mįli žvķ gluggar „dreifast“ almennt ekki.

Mjög aušvelt er aš tjį sig skilmerkilega įn oršsins. Hingaš til hefur veriš talaš um vešurhorfur.

Slęmt vešur getur gengiš nišur, oršiš hlé į óvešri, hrķš eša rigningu og žį sętir fólk fęris til aš gera žaš sem ella hefši veriš illmögulegt.

Ég hef stundaš fjallaferšir ķ meira en fjörutķu įr, umgengist fjölda fjallamanna en aldrei nokkru sinni heyrt fólk tala um „vešurglugga“ hér į landi. Ég vona innilega aš žetta sé ekki eitthvert hrįžżšing sem ķslenskir fjallafarar sem fariš hafa į hęstu fjöll ķ śtlöndum nota til aš slį um sig. Žaš vęri svona heldur montrassalegt, afsakiš oršalagiš.

Hefši blašamašurinn ekki įtt aš fletta upp ķ oršabókinni? Fįtt er aušveldara en aš nota malid.is, hafa žaš opiš viš hlišina į textaskrįnni. Ég skrifa mikiš og get varla veriš įn žess.

Tillaga: Röš er į tindinn vegna lakari vešurspįr.

3.

„Ķ dag er hśn alręmd ķ frumkvöšla- og tęknigeiranum žar sem hśn sętir įkęru fyrir fjįrsvik og tilraun til fjįrsvika.“

Frétt į visir.is.            

Athugasemd: Įstęša er til aš hęla blašamanninum sem skrifaši fréttina fyrir góša spretti ķ mįlfari. Hann skilur til dęmis aš andoršiš viš fręgš ķ jįkvęšum skilningi er alręmdur.

Ķ fréttinni stendur:

Hann varši fjórum dögum ķ Kalifornķu žar sem hann ręddi ķtarlega viš Holmes …

Ķ staš sagnarinnar aš verja dögum sķnum hefšu margir freistast til aš orša žaš žannig aš hann hafi eytt dögum ķ Kalifornķu. Į žessum tveimur oršum, aš verja og eyša, getur veriš feykilegur munur sem allir meš žokkalega mįltilfinningu įtta sig į.

Sannast sagna eiga vel skrifašar fréttir ekki aš glešja lesendur, žęr eiga aš vera žaš. Stašreyndin er žó sś aš alltof margar fréttir eru illa skrifašar og fjölmargar hreinlega illskiljanlegar. Žessi er ekki žannig.

Tillaga: Engin tillaga gerš.

4.

„Kókaķniš metiš į hundruši milljóna.“

Frétt į visir.is.            

Athugasemd: Fallbeyging orša veldur sumum blašamönnum engum vanda, žeir skrifa bara žaš sem žeir halda aš sé rétt. Žekkingin er lķtil.

Töluoršiš hundruš beygist svona:

Ķ eintölu: Hundraš, hundraš hundraši, hundrašs.

Ķ fleirtölu: Hundruš, hundruš, hundrušum, hundraša.

Gera mį rįš fyrir aš į ritstjórn DV sé leišréttingaforrit ķ tölvum blašamanna. Engu aš sķšur skrifar blašamašurinn rangt. Žaš bendir til aš hann hafi ekki virkjaš forritiš sem telst įmęlisvert žvķ žaš er ekki verkefni fjölmišla aš dreifa mįlvillum.

Į malid.is segir:

  • Hundraš: Athuga ber aš ķ fleirtölu er nefnifalliš ekki „hundrušir“, žolfalliš ekki „hundruši“ og eignarfalliš ekki „hundruša“.
  • Oršiš hundraš er żmist nafnorš ķ hvorugkyni (hundraš manna; ég mętti hundrušum manna į leišinni) eša óbeygjanlegt lżsingarorš (hundraš manns; hundraš menn; ég mętti hundraš mönnum į leišinni).
  • Oršiš hundraš skiptist žannig į milli lķna: hund-raš. Hundruš skiptist žannig į milli lķna: hund-ruš.

Į Vķsindavefnum segir Gušrśn Kvaran žetta:

Sķšari lišurinn –ręšur var einnig notašur til žess aš mynda tölulżsingarorš sem į sama hįtt og orš sem enda į –tugur segja til um aldur, hęš og dżpt. Talaš er um įttręšan, nķręšan og tķręšan mann ef viškomandi er įttatķu, nķutķu eša hundraš įra. 

Einnig er talaš um įttrętt, nķrętt, tķrętt, tólfrętt dżpi og er žį įtt viš hversu margir fašmar žaš er. 

Višlišurinn –ręšur er skyldur višlišnum -raš ķ hundraš.

Svona žróašist mįliš og veršur loks til žess aš viš vitum ekki margt um oršin sem žó eru okkur svo töm.

Tillaga: Kókaķniš metiš į hundruš milljóna.


« Sķšasta fęrsla | Nęsta fęrsla »

Bęta viš athugasemd

Ekki er lengur hęgt aš skrifa athugasemdir viš fęrsluna, žar sem tķmamörk į athugasemdir eru lišin.

Innskrįning

Ath. Vinsamlegast kveikiš į Javascript til aš hefja innskrįningu.

Hafšu samband