Meginstraumsmišlar, žungt hjarta og órįš aš gera rįš fyrir

Oršlof

Oršfįtęktargildra 

Og žaš getur reynst erfitt aš bjarga börnum og unglingum śr oršafįtęktargildru skilabošaskjóša sķmamišlanna žegar žau hętta aš lesa lengri texta en žį sem rśmast į skjįnum eša hętta aš tala ķ heyranda hljóši viš sér eldra fólk og jafnaldra. 

Segja mį aš žaš sé jašarskatturinn sem unga fólkiš greišir fyrir afžreyinguna ķ sķmanum: oršaforšinn skreppur saman mišaš viš žaš sem hann gęti veriš meš žroskandi mįlnotkun ķ ręšu og riti.

Gķsli Siguršsson, Tungutak į blašsķšu 26 ķ Morgunblašinu 28.9.2019.

Athugasemdir viš mįlfar ķ fjölmišlum

1.

„Er kon­an į göngu­leišinni upp Žver­fells­horn, sem er ķ um 400 metra hęš og er ökkla­brot­in.“

Frétt į mbl.is.          

Athugasemd: Žetta er furšuleg frétt žó stutt sé. Lįtum nś vera stašreyndavilluna aš Žverfellshorn sé sagt ķ 400 m hęš (er meira en 300 m hęrra). Lįtum lķka vera aš fréttin byrji į sagnorši og og er žvķ rétt eins og spurning. Verra er tušiš, nįstašan. Nafnoršiš kona kemur fram ķ öllum fjórum mįlsgreinum fréttarinnar.

Ķ fréttinni segir:

Fyrstu višbragšsašilar voru komn­ir upp til kon­unn­ar um klukk­an įtta ķ morg­un …

Enginn veit hverjir „višbragšsašilar“ eru. Samkvęmt oršanna hljóšan eru žaš žeir sem bregšast viš. Žeir geta žvķ veriš samferšamenn, ašrir göngumenn, fuglar, refir og jafnvel björgunarsveitir, sjśkraflutningamenn, löggan, slökkvilišiš, geislavarnir, hafnarstarfsmenn, flugvallarstarfsmenn, hįsetar į fraktskipum, žś og kannski ég. 

Hvašan kemur žetta orš, „višbragšsašili“. Mį vera aš blašamenn žekki enska oršalagiš „response team“.

Į vef Wikipediu segir:

An incident response team or emergency response team (ERT) is a group of people who prepare for and respond to any emergency incident …

Ķ Mįlfarsbankanum segir:

Athuga aš ofnota ekki oršiš ašili. Fremur: tveir voru ķ bķlnum, sķšur: „tveir ašilar voru ķ bķlnum“. Fremur: sį sem rekur verslunina, sķšur: „rekstrarašili verslunarinnar“.

Oft eru til góš og gegn orš ķ mįlinu sem fara mun betur en żmsar samsetningar meš oršinu ašili. 

T.d. fer mun betur į aš segja įbyrgšarmašur, dreifandi, eigandi, hönnušur, innheimtumašur, seljandi, śtgefandi en „įbyrgšarašili“, „dreifingarašili“, „eignarašili“, „hönnunarašili“, „innheimtuašili“, „söluašili“, „śtgįfuašili“. 

Undir žetta er tekiš hér. Ašili er frekar óljóst og kjįnalegt stofnanaorš. „Višbragšsašili“ er ekki samheiti yfir hóp sem kemur į slysstaš. 

Betur fer į žvķ aš segja frį starfsheitum žeirra ķ staš žess aš nota hiš lošna, óskżra orš sem sveipaš er dularhjśpi leyndar.

Tillaga: Hśn [konan] er öklabrotin į göngu­leišinni upp į Žver­fells­horn, sem er ķ um 780 metra hęš.

2.

„Hann seg­ir demó­krata vera ķ „upp­lżs­inga­strķši gegn for­set­an­um“ og meg­in­straumsmišlar vest­an­hafs hafi tekiš žįtt ķ žvķ strķši meš žeim.“

Frétt į mbl.is.          

Athugasemd: Nokkrum sinnum hefur oršiš „meginstraumsmišlar“ komiš fyrir ķ fréttum og žį einkum ķ fleirtölu. 

Greinilegt er aš oršiš er žżšing į enska fyrirbrigšinu „mainstream media“. Um žaš segir ķ oršabók:

The mainstream media refers to conventional newspapers, television and other news sources that most people know about and regard as reliable.

Ég er ekki alveg viss um aš ķslenska žżšingin sé góš. Straumur er vissulega fallegt orš sem hefur margvķslega merkingu. Er haft um rennsli vatns, mannfjölda į hreyfingu, rafmagn, sjįvarföll og fleira. 

Meginstraumur er ekki heldur slęmt orš. Stundum er hęgt aš sjį hvernig fljót rennur, meginstraumurinn getur veriš ķ henni mišri eša uppi viš annan bakkann og svo framvegis.

Oršiš „meginstraumsmišill“ fęr mig til aš hugsa um mann sem sér meira į „meginstraumsmišilsfundi“ en ašrir „meginstraumsmišilsfundargestir“ … 

Ķslensku oršin straumur og streyma eru skyld svipušum oršum ķ tungumįlum nįgrannalandanna. 

Mišaš viš ensku skilgreininguna finnst mér betur fara į žvķ aš „mainstream media“ séu nefndir helstu fjölmišlar.

Tillaga: Hann seg­ir demó­krata vera ķ „upp­lżs­inga­strķši gegn for­set­an­um“ og helstu fjölmišlar vest­an­hafs hafi tekiš žįtt ķ žvķ meš žeim.

3.

„62% svar­enda sem žįtt tóku ķ skošun­ar­könn­un …“

Frétt į mbl.is.          

Athugasemd: Blašamašurinn sem skrifaši ofangreint upphaf fréttar er óvanur. Hann veit ekki aš betur fer į žvķ aš skrifa tölur ķ bókstöfum eša umorša. Hvergi tķškast aš byrja setningu į tölustöfum, ķ flestum tungumįlum er varaš viš žvķ. 

Af hverju? Vegna žess aš žeir eru allt annars ešlis en bókstafir og oftast til annarra hluta nytsamlegri. Į eftir punkti kemur stór upphafsstafur, žaš er reglan hvort sem skrifaš er į ķslensku, ensku, dönsku eša žżsku. Tölustafir į eftir punkti eru alltaf eins og ašskotahlutir, gefa ekki žaš sama til kynna og bókstafir.

Į vefnum Grammar Monster segir: 

It is considered untidy to start sentences with figures. You should either reword your sentence or write the number in full.

Svo viršist sem žaš sé algengara į Mogganum og vefmišli hans aš blašamenn skrifi tölustafi ķ upphafi setninga.

Tillaga: Af žeim sem tóku žįtt ķ skošanakönnun Félagsvķsindastofnunar Hįskólans eru 62% svarenda …

4.

„Žaš er meš afar žungt hjarta sem banda­rķska jśdósam­bandiš til­kynn­ir óvęnt and­lįt landslišsmanns­ins, Jacks Hatt­ons.“

Frétt į mbl.is.          

Athugasemd: Mennskt hjarta vegur um žaš bil 300 grömm. Aušvitaš veit ég ekki hvaš hjarta mitt vegur. Ķ fyllingu tķmans munu einhverjir rķfa žaš śt śr lķfslausum skrokknum og henda žvķ į vigtina. Vęntanlega hrópar einhver aldeilis forviša: Žessi nįungi hlżtur aš hafa veriš sorgbitinn alla ęfi, svo žungt er hjarta hans.

Žetta er lķklega ekkert fyndiš. Enginn tjįir sorg į ķslensku meš žvķ aš tala um „žungt hjarta“. Žyngd segir ekkert um sorg.

Ķ enskri oršabók segir um „Heavy heart“:

a great deal of sadness: 

  • It is with a heavy heart that I bring you this bad news.
  • I announced my decision to leave with a heavy heart.

Ķ mįlfarsbankanum segir:

Rétt er meš fariš aš segja liggja eitthvaš žungt į hjarta (hafa įhyggjur). Ekki tķškast hins vegar aš tala um aš hafa „žungt hjarta“.

Žetta er į viš um įhyggjur, ekki sorg. Oftast er betra aš tala hreint śt, sleppa vafasömu oršalagi og öllum öšru sem valdiš getur misskilningi. Til aš geta gert žaš žurfa blašamenn aš bśa yfir nokkuš digrum oršaforša og žekkingu til aš nota hann.

Tillaga: Meš sorg ķ hjarta tilkynnir banda­rķska jśdósam­bandiš óvęnt and­lįt landslišsmanns­ins, Jacks Hatt­ons.

5.

„Žaš vęri órįš aš gera rįš fyrir aš óskarsveršlaunastyttum fyrir besta leik muni nokkurn tķmann rigna yfir Rambo-myndirnar …“

Dįlkur um kvikmyndir į blašsķšu 52 ķ Morgunblašinu 28.9.2019.         

Athugasemd: Sį sem žetta skrifar er blašamašur į Mogganum og mjög vel ritfęr en öllum getur nś yfirsést. 

Órįš merkir hér slęmt rįš en į alls ekki viš ķ žessu samhengi. Hér į betur viš aš nota lżsingaroršiš ólķklegt.

Meš hjįlparsögninni muni (rigna) er innifalin framtķš og žvķ óžarfi aš bęta viš „nokkurn tķmann“. Oršasambandiš muni rigna er hér ķ vištengingarhętti nśtķšar, fullyršing sem į viš framtķš.

Tillaga: Ólķklegt er aš óskarsveršlaunastyttum fyrir besta leik muni rigna yfir Rambo-myndirnar …“


Haga sér, samanstanda og ķbśahśs

Oršlof

Er … aš

„Fjöldi barna er aš alast upp į tveimur heimilum.“ Nei, „Fjöldi barna elst upp“ o.s.frv. Ekkert „er ... aš“. 

Žaš į viš um e-š sem į sér staš į lķšandi stund: Ég er aš borša hafragrautinn minn. Ég er aš flżta mér į fund. Ég er aš verša vitlaus. 

Hver segši: „Ég er aš bśa į Stöšvarfirši“? „Ég er aš trśa į guš“?

Mįliš, blašsķšu 21 ķ Morgunblašinu 23. september 2019.

Athugasemdir viš mįlfar ķ fjölmišlum

1.

„Vallaržulurinn baš menn um aš haga sér

Frétt ķ ķžróttažętti Sjónvarps Rķkisśtvarpsins 23.9.2019, kl.19:30         

Athugasemd: Hér er glöggt dęmi um „enska ķslensku“. Ķžróttafréttamašurinn heldur aš enska oršiš „behave“ hafi sömu merkingu ķslenska sögnin aš hegša

Ķ ensku oršabókinni minni segir:

[often in imperative] (also behave oneself) conduct oneself in accordance with the accepted norms of a society or group: Just behave, Tom, he said, they were expected to behave themselves.

Į ensku į oršiš „behave“ ekki viš ķslenska sögnina aš hegša sér nema žvķ ašeins aš eitthvert lżsingarorš fylgi sem lżsir hįtterninu; hegša sér vel eša illa.

TillagaVallaržulurinn baš menn um aš haga sér vel.

2.

„Dekk sprakk, hann réši ekki viš bķlinn į žessum hraša og žvķ fór sem fór.“

Athugasemdir um mįlfar ķ fjölmišlum, Siguršur Siguršarson.         

Athugasemd: Nś fór ķ verra. Ég las fróšlegan pistil Eirķks Rögnvaldssonar į vefsķšu hans. Eirķkur var prófessor ķ ķslenskri mįlfręši, er afburša fróšur žykir nokkuš frjįlslyndur ķ mįlnotkun. Ķ pistlinum ręšir hann um sögnina aš rįša og segir um sögnina aš rįša ķ žįtķš:

Sjįlfur hef ég lęrt aš žaš „eigi“ aš nota réš en ekki réši og geri žaš stundum ķ ritušu mįli. 

Žaš er žó ķ algerri andstöšu viš mįlkennd mķna – hann réš žessu ekki og ég réš ekki viš žetta orkar į mig sem rangt mįl. 

Žetta er eitt af žeim dęmum žar sem mįlstašallinn er ķ ósamręmi viš mįlkennd og mįlnotkun meginžorra mįlnotenda. Mér finnst frįleitt aš kalla žįtķšina réši ranga.

Žetta er nś huggun harmi gegn. Ég fletti upp „réši“ ķ pistlum mķnum og fann tuttugu og sjö dęmi um oršiš. Žar af einu sinni ķ athugasemdum um mįlfar ķ fjölmišlum. Žetta skiptir svo sem ekki miklu mįli en bendir til aš mįlkennd mķn og mįlnotkun sé svipuš og Rögnvalds. Ekki leišum aš lķkjast. Skrżtiš samt hvernig mįlkenndin ręšur oršalagi.

TillagaEngin tillaga.

3.

„Craig Mazin žakkar fyrir veršlaunin sem hann hlaut fyrir skrif žįttanna Chernobyl

Myndatexti į blašsķšu 29 ķ Morgunblašinu 24.9.2019.         

Athugasemd: Žetta er frekar illa samiš. Žęttirnir um Chernobyl skrifušu ekkert. Mašurinn sem nefndur er skrifaši handritiš aš žįttunum. Žó svo aš hér hafi veriš prédikaš aš skrifa stutt mįl, nota punkta sem oftast, veršur aš segjast eins og žegar fariš er eftir žessu geta skrifin stundum oršiš eins og snubbótt stofnanamįl.

Tillaga: Craig Mazin žakkar fyrir veršlaunin sem hann hlaut fyrir handrit aš žįttunum um Chernobyl.

4.

„Žaš var fagnaš verulega fyrir austan eftir sigurinn og fóru flugeldar til aš mynda į loft

Frétt į dv.is.          

Athugasemd: Žvķlķkt hnoš sem žetta er, algjörlega hugsunarlaust og ekki lesendum bjóšandi. „Žaš var fagnaš verulega …“ Hvaš žżšir žetta?

„… og fóru flugeldar til aš mynda į loft.“ Var žeim skotiš į loft eša „fóru žeir į loft“ af sjįlfsdįšum? Hvert er flugeldum skotiš ef ekki upp ķ loft? 

„Til aš mynda“ er oršalag sem hefur žarna enga merkingu.

Tillaga: Engin tillaga.

5.

„Fasteignagjöldin samanstanda af fasteignaskatti, lóšarleigu, frįveitugjaldi, vatnsgjaldi og sorpgjöldum.“

Skżring į frétt um fasteignagjöld į blašsķšu 14 ķ Morgunblašinu 25.9.2019.         

Athugasemd: Sagnoršiš „samanstanda“ er oft misnotaš. Mörgum žykir žaš flottara en sögnina aš vera. Til višbótar er oršiš frekar „stofnanalegt“ og žar af leišandi viršist žaš viršulegra en almśgasögninvera.

Mį vera aš žetta sé misskilningur en samt fer betur į žvķ ķ ofangreindri mįlsgrein aš sleppa oršinu og hafa žetta svipaš og ķ tillögunni hér fyrir nešan.

Tillaga: Ķ fasteignagjöldum eru af fasteignaskattur, lóšarleiga, frįveitugjald, vatnsgjald og sorpgjöld.

6.

„Bęjarstjórinn ķ Courmayer segir aš ķbśahśs į svęšinu stafi ekki sérstök hętta en aš veriš vęri aš rżma fjallakofa į svęšinu ķ varśšarskyni.“

Frétt į visir.is.         

Athugasemd: Mįlsgreinin er ófullkomin. „Ķbśahśs“ hef ég aldrei séš įšur, er lķklega ekki til, en gęti allt eins veriš žvķ ķ mörgum hśsum bżr fólk. Almennt er žó talaš um ķbśšir, ķbśšahśs og eša einfaldlega hśs. 

Ķ fréttinni gleymist aš fallbeygja oršiš „ķbśahśs“ (ętti aš vera ķbśšahśs). Sögnin aš stafa stjórnar žįgufalli ķ žessu tilviki.

Vel mį vera aš ašeins ķbśšahśs séu nįlęgt fjallinu sem um er rętt ķ fréttinni. Gęti žaš veriš aš séu fleiri hśs žarna, sem ekki vęri óešlilegt, aš žeim stafaši engin hętta į skrišuföllum.

Velta mį fyrir sér muninum į „sérstök hętta“ og hętta. Skżringu vantar į žvķ hver hęttan er, žaš er ekki ljóst af efni fréttarinnar.

Žetta er léleg frétt og flausturslega samin og lķtiš į henni aš gręša. Henni fylgir engin mynd af stašhįttum og ekki heldur kort. Fréttin viršist bara vera uppfylling, innihaldsrżr texti.

Tillaga: Engin tillaga.

 


Ķslandsmeistaratitillinn į lofti og žjįlfarinn spilar leikmönnum

Oršlof

Tjör

Oršhlutinn Tjör- ķ Tjörnes merkir lķklega: furutré (Ķslensk oršsifjabók).

Mįlfarsbankinn. 

Athugasemdir viš mįlfar ķ fjölmišlum

1.

„Sęv­ar Karl lif­ir lista­manna­lķfi ķ Miš-Evr­ópu.“

Fyrirsögn į mbl.is         

Athugasemd: „Lķfiš er stutt en listin er löng,“ segir einhvers stašar og ķ žvķ felst djśp speki. Stundum heyrist hvatningin lifšu lķfinu lifandi. Ekki vera daušyfli.

Hvernig fer sį aš sem „lifir listamannalķfi“. Getur veriš aš hann lifi eins og listamašur? Hins vegar er algjörlega óljóst ķ hverju „listamannalķf“ felst, og aš lifa eins og listamašur. Er žaš aš sinna list sinni, drekka raušvķn, éta franska osta og fleka konur? Spyr sį sem ekki veit.

Davķš Stefįnsson orti af mikilli list ķ Ķtalķuferš sinni įriš 1920. Hann var skįld, listamašur, og hefur eflaust sopiš af raušvķni og etiš ķtalska osta og įn efa hafši hann auga fyrir fegurš ķtalskra kenna. Ljóšiš um Lapķ er žrungiš žrótti, gleši og list:

Ķ Flórens hafa fjöldamargir feršalangar gist,
og hvergi hęrri klukknaturn og hvergi meiri list
Žar anga blóm, žar blikar vķn, žaš besta er jöršin į,
og žarna er litla Lapķ sem er listamannakrį.
[…]
Enga leikur Amor ver
en unga listamenn,
og Flórenzdętur foršast ekki
farandskįldin enn,
og blótprestarnir bera vķn
um boršin endilöng,
uns drykkjukrįin dynur öll
af dansi og glešisöng.

Jakob Hafstein gerši lag viš žetta fallega kvęši og enn heyrist hann syngja žaš ķ Rķkisśtvarpinu: „… En Lapķ er og Lapķ veršur listamannakrį.“

Tillaga: Sęv­ar Karl lif­ir sem listamašur ķ Miš-Evr­ópu.

2.

„Tveir val­kost­ir vegna Sunda­braut­ar.“

Fyrirsögn į mbl.is.         

Athugasemd: „Valkostur“ er fįrįnlegt orš. Ķ stašinn mį nota sögnina aš velja, af žvķ er dregiš nafnoršiš val. Einnig nafnoršiš kostur (śrręši) sem hefur svipaša merkingu og val. Žar af leišir aš einstaklega stķllaust er aš hnżta žessi tvö orš saman.

Fįir myndu samžykkja orš eins og „taktekt“, „akbķll“, „sjónarhorf“, „lįnsleiga“ eša įlķka samsetningar orša sem bśin eru til śr oršum sem eru svipašrar merkingar.

Mį vera aš nś sé oršiš „valkostur“ svo śtbreitt aš vonlaust sé aš berjast gegn žvķ. Žaš bętist žį viš furšuoršin sem ķslenskan uppfull af og eru engu skįrri. Nefna mį tvķtekningarorš eins pönnukökupanna, bķlaleigubķll og tréheršatré.

Mį vera aš ég taki hér fullmikiš upp ķ mig žvķ jafnvel örnefni eru mörg ansi skringileg meš endurtekningum sķnum, eins og Hólahólar, Stašarstašur, Dalsdalur, Hoffellsfjall, Bakkarįrholtsį og Vatnsdalsvatn.

„Valkostur“ er hrikalegt klunnalegt orš, verra er žó aš sjį orš eins „valkostagreining“ og „valkostaval“.

Tillaga: Tveir kostir vegna Sundabrautar.

3.

„Ķslandsmeistaratitillinn ķ Pepsķmax deild kvenna fór į loft ķ dag.“

Ķžróttafréttir kl. 19:20 ķ sjónvarpi Rķkisśtvarpsins 21.9.2019.

Athugasemd: Ķžróttafréttamašurinn sem segir alltaf ķ lok frétta; „žį er žetta komiš hjį mér“ rétt eins og hśn sé ein įbyrg fyrir fréttum Sjónvarpsins. Vel mį vera aš svo sé. Gerum hann žį įbyrgan fyrir ofangreindri tilvitnun. Hśn er röng.Titillinn fór ekki į loft. Hann er hugtak, óįžreifanlegt. Hins vegar lyftu knįar Valskonur Ķslandsmeistarabikarnum į loft og śušu ógurlega af žvķ tilefni.

Ķ fréttinni segir:

En Keflvķkingar voru ekki bśnir aš gefast upp.

Af hverju sagši ekki fréttamašurinn?:

En Keflvķkingar gįfust ekki upp.

Svona oršalag er mjög algengt hjį yngra fólki. Margir geta ekki talaš hreint śt. Sagt er „viš erum bśnir aš fara“ žegar nęgir aš segja viš fórum. 

Ķ Mįlfarsbankanum segir žetta mešal annars og er hér vķsaš til hans um nįnari umfjöllun:

Mikill (of)vöxtur hefur fęrst ķ žetta nżmęli ķ nśtķmamįli. Żmsar hömlur eru į notkun žess, t.d. munu fęstir geta notaš žaš meš sögnunum sofna, vakna, deyja, lifna viš og mörgum fleiri. Hlišstęšur viš eftirfarandi dęmi eru žó aušfundnar:

Svo er rosaleg sorg ķ hópnum. Žaš eru svo margir vinir bśnir aš deyja (Frbl 4.4.18, 4).

Hér er ekki svigrśm til aš fjalla nįnar um žetta en lesendum til athugunar skal teflt fram nokkrum dęmum sem ekki samręmast mįlkennd žess sem žetta ritar:

Žaš er ljóst aš viš erum bśin aš vera aš hękka laun, ef horft er til baka, langt umfram žaš sem žekkist hjį okkar nįgrannažjóšum (Mbl 15.9.17, 2);

Danir eru bśnir aš fjölmenna innan teigsins (Sjónv 6.8.2017);

Heimir er bśinn aš žurfa aš gera eina skiptingu (Sjónv 5.9.2016);

NN er ekki bśinn aš vera hęttulegur ķ leiknum (30.5.18);

Okkur [hljómsveitarmenn] er bśiš aš langa lengi aš koma saman aftur (2.6.18).

Trśr oršalagi ķžróttablašamanna getur fréttamašurinn ekki sagt aš Valur hafi sigraš ķ leiknum, heldur „siglt sigrinum heim“. Sem aušvitaš er rosalega fķnt og flott hefši keppnin veriš į sjó.

Best aš foršast klisjur į borš viš žessa, žęr hjįlpa okkur, lesendum, hlustendum og įhorfendum, ekkert. 

Aš lokum sagši fréttamašurinn aš Valur vęri „rķkjandi“ Ķslandsmeistari ķ fótbolta, handbolta og körfubolta.

Hver er munurinn į į aš vera „rķkjandi Ķslandmeistari“ og Ķslandsmeistari? Enginn. Alls enginn. Hvers vegna er žį veriš aš troša oršinu „rķkjandi“ inn ķ frįsögnina? 

„Žį er žetta allt komiš hjį MÉR ķ kvöld, „veriši“ sęl.“ 

Aldrei taka ašrir fréttamenn fréttastofu Sjónvarps žannig til orša. Hvers vegna?

Tillaga: Ķslandsbikarinn ķ Pepsķmax deild kvenna fór į loft ķ dag.

4.

„Ole Gunnar Solskjęr lofar žvķ aš spila ungum leikmönnum Manchester United mikiš ķ vetur.“

Frétt į visir.is. 

Athugasemd: Hvaš merkir žessi mįlsgrein? Ekkert hśn er bull.

Vefmišillinn Sky Sport viršist vera heimildin fyrir fréttinni. Žar segir ķ fyrirsögn:

Manchester United boss Ole Gunnar Solskjaer to play youngsters in Premier League.

Blašamašur Vķsis heldur aš hann geti žżtt oršin beint yfir į ķslensku en hvorugt tungumįliš viršist honum tamt.

Žetta er ekki nein tilviljun eša yfirsjón hjį blašamanninum. Sķšar ķ fréttinni segir hann:

„Žś lęrir mikiš į aš spila ungum leikmönnum,“ sagši Solskjęr viš Sky Sports.

Aušvitaš er ekki alltaf hęgt aš žżša beint, stundum žarf aš umorša og žaš žurfa allir blašamenn aš gera.

Tillaga: Ole Gunnar Solskjęr lofar žvķ aš ungu leikmennirnir fį aš spila mikiš meš Manchester United ķ vetur.


Eigin sala rįšherrans, borhola reist og žrjįr formennskur

Oršlof

Helmingi žyngra

Žegar talaš er um aš eitthvaš sé helmingi žyngra en eitthvaš annaš getur žaš merkt tvennt: 

    1. aš hluturinn sé 100% žyngri
    2. aš hluturinn sé 50% žyngri.

Śr žvķ aš oršasambandiš hefur tvęr merkingar ķ ķslensku kann žaš aš valda misskilningi ķ mįlnotkun.

Mįlfarsbankinn.

Athugasemdir viš mįlfar ķ fjölmišlum

1.

„Žaš var leikiš sér meš viršingu mķna.“

Fyrirsögn į visir.is.         

Athugasemd: Ekki er bošlegt aš bśa til vitleysu og dreifa til almennings. Žess ber žó aš geta aš vel mį vera aš annar en sį sem skrįšur er fyrir fréttinni hafi skrifaš fyrirsögnina. 

Fréttin er į forsķšu Vķsis en žegar smellt er į hana birtist önnur yfir fréttinni. Einhverjum innan dyra hefur lķklega ofbošiš vitleysan og breytt fyrirsögninni sem žó hangir enn inni į forsķšunni.

Žetta er skemmd frétt.

Tillaga: Viršing mķn var öšrum aš leiksoppi.

2.

„Nś kann hins vegar aš hafa įhrif fyrirhugaš frumvarp dómsmįlarįšherra um heimild til sölu į eigin framleišslu og heimild til įfengiskaupa ķ netverslun …“

Frétt į visir.is.         

Athugasemd: Framleišir dómsmįlarįšherra įfengi eša eitthvaš annaš sem hann žarf aš selja? Žetta er einfaldlega fullyrt ofangreindri mįlsgrein ķ Vķsi.

Nei, žetta er enginn śtśrsnśningur!

Jį. Žegar lengra er lesiš er ljós aš ekki er veriš aš heimila dómsmįlarįšherra aš selja eigin framleišslu. Samt er žaš sagt ķ fréttinni …

Mįlgreinin er hnoš og varla hęgt aš laga hana. Efnislega hefur hśn ekkert gildi. Hśn stendur bara ķ mišri fréttinni eins og sker ķ lygnum sjó og fęstir sem hana lesa verša einhvers vķsari. Sem sagt: mįlalenging.

Tillaga: Engin tilaga.

3.

„Aš­dį­endur kķn­verska Loch Ness skrķmslisins uršu fyrir miklum von­brigšum žegar ķ ljós kom aš skrķmsliš al­ręmda vęri tuttugu metra langur loft­pśši sem lent hafši ķ Y­angtze įnni.“

Frétt į frettabladid.is.         

Athugasemd: Žetta er kjįnalega oršaš. Loch Ness er stöšuvatn ķ Skotlandi og ķ žvķ er sagt aš skrķmsli felist. Ekkert stöšuvatn ķ Kķna ber sama nafn. Meint skrķmsli sįst ķ fljótinu Yangtze, sem er hiš lengsta ķ Asķu og žrišja lengsta ķ heiminum, og į ekkert sameiginlegt meš skoskum vötnum. 

Ķ fréttinni segir:

… žar sem mįtti sjį móta fyrir dular­fullu svörtu formi fljóta ķ įnni.

Ašdįendur svartra kökuforma hafa eflaust oršiš fyrir vonbrigšum. Lķklega er oršalagiš komiš śr ensku, „black figure“ eša įlķka.

Einnig stendur žetta ķ fréttinni:

Mynd­bandiš, sem er ekki ķ sérlega góšum gęšum …

Gęši er fleirtöluorš sem er nįskylt lżsingaroršinu góšur. Žetta er svona įlķka eins og aš segja „stór stęrš“, „heitur hiti“ eša įlķka. 

Ķ Mįlfarsbankanum segir:

Athuga muninn į merkingu ķslenska oršsins gęši (skylt góšur) og erlendu oršanna kvalitet, quality o.s.frv. sem boriš geta fremur hlutlausa merkingu: eiginleikar. Ķ ķslensku er unnt aš tala um góša eiginleika en illa er tališ fara į oršalaginu „góš gęši“ og „léleg gęši“. Fremur: mikil gęši, lķtil gęši.

Allir blašamenn eiga aš vita žetta nema žeir sem svįfu ķ ķslenskutķmum ķ framhaldsskóla. Slķkir eiga lķtiš erindi ķ blašamennsku.

Tillaga: Engin tilaga.

4.

„Hęgra meg­in į mynd­inni, viš įna, er bor­hol­an sem Hita­veita Ran­gę­inga reisti um sķšustu alda­mót.“

Myndatexti į mbl.is.         

Athugasemd: Fręgt var meš endemum žegar veršbólgan seig upp į viš. Risherbergi ķ kjallara til leigu, stóš einhvern tķmann ķ dagblašsauglżsingu. Svipuš reisn er yfir myndatextanum.

Mį vera aš borhola sé reist žó hśn sé gat ofan ķ jöršu. Til er hśs sem kallaš er hola

Tillaga: Engin tilaga.

5.

„Stjórnarandstašan hefur žrjįr formennskur

Morgunžįttur ķ Rķkisśtvarpinu kl. 7:40, 20.9.2019.         

Athugasemd: Mennska er nafnorš sem ašeins er til ķ eintölu. Stjórnmįlamašur sem talar um „mennskur“ er ekki góš fyrirmynd. Raunar er svona tal afar nišurdrepandi og gefur varla fyrirheit um glęsta framtķš ķslenskunnar.

Hvernig į žį aš orša žaš sem mašurinn sagši ķ ofangreindri tilvitnun?

Sįraeinfalt.

Tillaga: Stjórnarandstašan hefur formennsku ķ žremur nefndum.

6.

„Aldrei séš svona mikiš vatn.“

Fyrirsögn į mbl.is.          

Athugasemd: Ķ Žingvallavatni er fjįri mikiš vatn, jafnvel ķ žurrkatķš. Atlantshafiš er rosalega stór pollur meš enn meira vatni, aš vķsu söltu. Stundum nęr žaš upp aš bryggjugólfi.

Ķ ónefndu bęjarfélagi stóš hafnarnefndin į bryggjunni og horfši ofan ķ sjóinn. Viš žurfum aš dżpka höfnina og žaš er rosalega dżrt, sagši formašurinn. Hér geta fį skip lagt aš. Mį vera aš žaš sé bara ódżrara aš hękka bryggjuna, sagši fulltrśi minnihlutans, og beit ķ tunguna. Orš sem einu sinni eru sögš verša ekki aftur tekin.

Tillaga: Engin tillaga.

7.

„Appel­sķnu­gul viš­vörun til morguns: Enn hętta žó hętti aš rigna.“

Fyrirsögn į frettabladid.is.         

Athugasemd: Žó svo aš tvö orš hafi ólķka merkingu kallast žaš nįstaša žegar žau standa nįlęgt hvoru öšru. Krakkar ķ blašamennsku vita ekkert um žetta né heldur veldur oršafįtęktin žeim įhyggjum enda fį žeir engar leišbeiningar.

Hvaš segjum viš žegar „žaš hęttir aš rigna“?

Jś, žaš styttir upp. Žį kemur uppstytta, hlé į rigningu, aš minnsta kosti žangaš til aftur rignir.

Ķ fréttinni segir:

Žaš er bśiš aš vera alls­konar vatns­vešur ķ dag og vegir fariš ķ sundur. 

Samkvęmt oršabókinni merki vatnsvešur mikil rigning. Hins vegar er algjörlega óljóst hvaš allskonar vatnsvešur merkir. Lķklega er žetta sérfręšilegt hugtak ķ vešurfręši og ekki fyrir okkur daušlega aš velta vöngum yfir.

Allskonar mį rita ķ einu orši en betur fer į žvķ aš skrifa alls konar. Ķ ritreglum er rithįttur skilgreindur svo (sjį aukafallsliši, grein 2.5):

Żmis fallorš ķ aukafalli meš atvikslega merkingu skal rita ķ samręmi viš uppruna, ž.e. hvert orš śt af fyrir sig. Žau vķsa gjarna til tķma, stašar eša hįttar.

Blašamašurinn, og ugglaust lķka višmęlandi hans, gerir ekki greinarmun į svęši og landshluta. Rigningu er spį į „vesturhelmingi“ landsins og žvķ eykst rennsli ķ įm og lękjum į „svęšinu“. Vesturland telst varla svęši žó fótboltavöllurinn ķ Borgarnesi sé žaš eša kannski Hśsafellsskógur.

Fljótfęrnin er aš drepa blašamanninn. Ķ fréttinni segir:

Vegna vatna­vaxta hafši vegurinn fariš ķ sundur. Aš­geršum lauk į vett­vangi um klukkan 16, en žurfti aš kalla žyrlu Land­helgis­gęslunnar til vegna žess aš vegurinn hafši fariš ķ sundur.

Svo viršist sem margir blašamenn lesi ekki fréttir sķnar yfir fyrir birtingu. Žaš er slęmt. Verra er žó ef blašamenn sjį ekki villurnar, žį skiptir engu mįli hversu oft fréttin er lesin yfir. Oft žarf „fersk augu“ til yfirlestrar. Slķkt tķškast ekki enda telja fjölmišlar ekki eftirsóknarvert aš birta villulausar fréttir.

Tillaga: Appel­sķnu­gul viš­vörun til morguns: Enn hętta žó stytti upp.

 


Óhlišhollur gluggi og sżna ógnandi hegšun

Oršlof

Takk eša žökk

Sumir hafa amast viš oršunum takk fyrir vegna danskra įhrifa.

Benda mį į žökk fyrir eša žakka žér fyrir ķ žeirra staš.

Mįlfarsbankinn.

Athugasemdir viš mįlfar ķ fjölmišlum

1.

„Örlyg­ur Hnef­ill Örlygs­son, safnstjóri safns­ins, segir ķ sam­tali viš mbl.is aš hann sé stašrįšinn ķ aš opna safniš į nż sķšar.“

Frétt į mbl.is.         

Athugasemd: Safnstjóri safnsins ętlar aš opna safniš aftur. Aušvelt er aš orša žetta betur og komast hjį meinlegri nįstöšu. 

Žetta er stutt frétt, ašeins 164 orš. Žar af kemur oršiš safn fyrir įtta sinnum žar af oršiš könnunarsafn žrisvar sinnum. Žetta er ekki vel skrifaš.

Nafniš er Könnunarsafn og ętti aš vera ritaš meš stórum staf ķ allri fréttinni, svo er ekki.

Tillaga: Örlyg­ur Hnef­ill Örlygs­son, safnstjóri sagši ķ sam­tali viš blašamann aš hann sé stašrįšinn ķ aš opna žaš aftur.

2.

„Félagaskiptaglugginn var ekki hlišhollur Val.“

Frétt į vķsir.is.        

Athugasemd: Félagaskiptagluggi er tķmabil aš sumri sem leikmenn ķ fótbolta mega skipta um félög. Ekki er ljóst hvers vegna žetta er kallašur gluggi, önnur orš henta betur, til dęmis tķmi og tķmabil. Ekkert ķ fótbolta réttlętir aš žetta sé kallašur gluggi enda vķsast einhver sérviska sem hefur oršiš vinsęl.

Į malid.is segir:

gluggi, gluggur k. birtuop į vistarveru (oftast meš gagnsęju efni ķ (t.d. gleri)); heišrķkjublettur į lofti …

Oršalagiš „félagaskiptagluggin var ekki hlišhollur Val“ er bara tóm della, bjįnalegt oršalag sem śtilokaš er aš réttlęta.

Ķ fréttinni er žetta haft eftir einum įlitsgjafanum ķ fótbolta:

„Žaš sem žś upplifir meš Valslišiš er ótrślega mikil gęši en lišiš er ekki ķ góšu įsigkomulagi.“

Žetta er talmįl og ekkert śt į žaš aš segja fyrr en ręšan hefur veriš sett į blaš. Žį er kemur ķ ljós aš tališ er bara samhengislaust rugl. Hver er žessi „žś“ sem er veriš aš įvarpa. Enginn, oršalagiš er komiš śr ensku. 

Sögnin aš upplifa į ekki heldur heima žarna. Blašamanni er skylt aš breyta og laga oršalag višmęlenda sinna ella er hann aš dreifa villum og bulli og žaš er ekki tilgangur fjölmišla.

Valslišiš getur ekki bęši veriš gott og ķ slęmu įsigkomulagi. Betra hefši veriš aš segja:

Valslišiš er ótrślega gott en einstaka leikmenn hafa veriš meiddir.

Fréttin er illa skrifuš og lesendum ekki bjóšandi.

Tillaga: Engin tillaga.

3.

„Ef Rśnar myndi fį gott tilboš žį vęri Heimir Gušjónsson fyrsti mašurinn į blaši til aš taka viš starfinu.“

Frétt į vķsir.is.        

Athugasemd: Skrżtiš aš orša žetta svona, en blašamašurinn er įbyggilega įn efa afar vel aš sér ķ ķžróttum. Hann hann er mun lakari ķ skrifum.

Tillaga: Ef Rśnar fengi gott tilboš vęri Heimir Gušjónsson efstur į blaši.

4.

„Kon­ur og minni­hluta­hóp­ar standi verst.“

Frétt į mbl.is.         

Athugasemd: Ofnotkun į vištengingarhętti er žvķ sem nęst oršin óžolandi ķ fyrirsögnum fréttamišla. Ķ flestum tilvikum er žaš višmęlandi sem fullyršir og til aš lesendur misskilji ekki er vištengingarhįttur notašur.

Viš lesendur veltum žessari fyrirsögn fyrir okkur enda segir hśn bókstaflega aš konur og minnihlutahópar eigi aš standa verst.

Hér įšur fyrr notušu blašmenn framsöguhįtt. Samkvęmt žvķ hefši fyrirsögnin veriš svona:

Kon­ur og minni­hluta­hóp­ar standa verst.

Allir skilja žessa fyrirsögn, hśn er mun betri en sś meš vištengingarhęttinum. Fullyršingin skżrist betur sé fréttin lesin.

Tillaga: Kon­ur og minni­hluta­hóp­ar standa verst.

5.

„Menn­irn­ir voru ósam­vinnužżšir og sżndu ógn­andi ķ hegšun.“

Frétt į mbl.is.         

Athugasemd: Hvernig sem litiš er į mįlsgreinina er hśn rökleysa, jafnvel žó gert sé rįš fyrir einni villu. 

Forsetningunni ķ er ofaukiš, hśn į ekkert erindi ķ setninguna nema öšru sé breytt.

„Sżna hegšun“ er ekki ķslenska nema žvķ ašeins aš lżsingarorši sé bętt viš, til dęmis slęma eša vonda hegšun. Menn geta veriš ógnandi. Of mikiš er aš segja: „sżna ógnandi hegšun“.

Svona byrjar fréttin:

18 įra kona var hand­tek­in ķ Okla­homa ķ Banda­rķkj­un­um …

Reglan er žessi: Ekki byrja setningu į tölustöfum. Žaš žekkist hvergi ķ vestręnum tungumįlum. Įstęšan er einföld. Meš punkti er setningu eša mįlgrein lokiš og žį getur önnur byrjaš og žaš er gert meš stórum staf ķ upphafi fyrsta oršs. Žetta er öllum aušskiljanlegt, truflar ekkert. 

Tölustafur truflar ķ upphafi setningar vegna žess stóran staf vantar. Tala stendur žarna eins og illa geršur hlutur enda allt annaš tįkn en bókstafur.

Eigi setning aš byrja į tölu er hśn skrifuš meš bókstöfum.

Tillaga: Mennirnir voru ósamvinnužżšir og ógnandi.


Arkitektateiknaš hśs, sķvaxandi męlir og body checkiš

Oršlof

Sjį eša heyra

Auk žess žykir skilrķkum mönnum óžarfi aš breyta oršinu sjónarvottur ķ „sjónvitni“ (į ensku eyewitness ). Og: Einhver sagšist ķ śtvarpinu vilja "sjį įherslubreytingu". Er žaš hęgt? Ég heyri hinsvegar stundum įherslubreytingar ķ tali manna.

Ķslenskt mįl, Morgunblašiš, Gķsli Jónsson.

Athugasemdir viš mįlfar ķ fjölmišlum

1.

„Mikill öldugangur og vindur var ķ Reynisfjöru ķ dag žegar feršamenn spókušu sig um ķ fjörunni.“

Frétt į visir.is.        

Athugasemd: Jį, mikill vindur … Skyldi hafa veriš hvasst? Blašamenn žekkja ekki lengur gömul orš yfir vindstyrk. Nś er talaš er um lķtinn, mikinn vind eš sterkan vind. Lķklega er žess skammt aš bķša aš oršiš vindgangur sé tekiš ķ gagniš ķ vešurlżsingum.

Ķ fréttinni segir:

Ķ myndbandi sjįst öldurnar nį töluveršum hęšum įšur en žęr koma aš landi af miklum žunga.

Eiginlega er ekkert rangt viš žetta en margur kann aš velta žvķ fyrir sér hvaš įtt sé viš meš „töluveršum hęšum“. Hvergi ķ fréttinni er talaš um brim ķ Reynisfjöru. Vita ungir blašamenn ekki hvaš brim er?

Ķ Reynisfjöru spókušu sig feršamenn ķ fjörunni. Blašamenn hafa ekki hugmynd um hvaš nįstaša er. Žess vegna eru sömu oršin jórtruš. Lķklega vęri žaš frétt ef feršamenn ķ Reynisfjöru spókušu sig uppi į fjalli.

Tillaga: Ķ Reynisfjöru var ķ dag mikiš brim og hvasst.

2.

„Gary Martin refsar endurtekiš fyrri félögum.“

Fyrirsögn į visir.is.        

Athugasemd: Sį sem svona skrifar hefur ekki mikla tilfinningu fyrir ķslensku mįli. Aušvitaš į hann aš nota atviksoršiš aftur, jafnvel enn og aftur.

Įtt er viš aš leikmašurinn hafi skoraš fyrir ĶBV žegar lišiš lék viš Val og ĶA. Žetta kallar blašamašurinn aš refsa sem er furšulegt oršaval. Fyrir hvaš var leikmašurinn aš refsa? Var hann aš hefna fyrir brottrekstur? Nei, hann hętti hjį öšru en var rekinn śr hinu. Fótboltaleikur gengur śt į žaš aš skora mörk. Mį vera aš Val og ĶA hafi nś hefnst fyrir aš lįta Gary Martin fara en um žaš veit ég ekkert.

Tillaga: Enn skorar Gary Martin gegn fyrri félögum.

3.

„Vel skipulagt og bjart arkitektateiknaš einbżlishśs …“

Fasteignaauglżsing ķ Fréttablašinu 16.9.2019.       

Athugasemd: Vissara er aš žeir sem ętla aš kaupa ķbśš aš athuga hvort hśsiš sé „arkitektateiknaš“ en ekki „smišsteiknaš“, „pķparateiknaš“ eša „fasteignasalateiknaš“.

Tillaga: Engin tillaga.

4.

„Aš undanförnu hefur ķ sķvaxandi męli runniš upp fyrir mér įkvešiš ljós

Grein į frettabladid.is      

Athugasemd: Svona getur fariš žegar fyrirfram įkvešiš oršalagi tekur völdin af skrifaranum. Žegar skilningur vex er oft sagt aš menn sjįi ljósiš eša ljós renni upp fyrir žeim.

Žaš er hins vegar brįšfyndiš žegar męlirinn fęr sjįlfstęšan vilja. Viš žekkjum til dęmis žetta oršalag:

    • Ķ auknum męli
    • Ķ vaxandi męli
    • Korniš sem fyllir męlinn
    • Dropinn sem fyllir męlinn

Sķvaxandi męlir er skiljanlegt oršalag en dįlķtiš bjįnalegt: Vaxandi męlir žekkist ekki.

Betra hefši veriš ef skrifarinn segši: 

Ég įttaši mig smįm saman į žessu.

Svo er žaš įkvešna ljósiš. Žeir sem skrifa verša aš įtta sig į žvķ viš yfirlestur hvort oršalagiš er skynsamlegt eša tóm della, vera óhręddir aš laga og bęta. Hérna hefši höfundurinn hreinlega įtt aš segja aš hann hafi įttaš sig į stašreyndum mįla.

Allir skilja hvaš aš undanförnu merkir og einnig smįm saman.  Stundum er of mikiš aš hafa hvort tveggja ķ sömu setningu. Svona er ekki rangt, telst miklu frekar stķlleysa. 

Höfundurinn hefur raunar léttan og leikandi stķl, skrifar aušskilinn texta og oft skemmtilegan. Hann į žaš žó til aš flękjast sig ķ mįlalengingum. Į greininni er dįlķtil fljótaskrift. 

Tillaga: Aš undanförnu hef ég smįm saman įttaš mig į įkvešinni stašreynd.

5.

„Sķšastlišna nótt lét frostiš einnig į sér kręla …“

Frétt į mbl.is.    

Athugasemd: Smekkur manna er mismunandi. Lķtum bara į heimili fólks, varla finnast tvö sem eru alveg eins. Sama er meš oršavališ ķ fréttum, greinum og jafnvel bókum. Sumir eru algerlega blindir į merkingu orštaka og mįltękja. Ašrir eiga žaš til aš nota orš eša oršasambönd sem eiga ekki viš. Farsęlast er aš skrifa įn śtśrdśra, rita hreinan texta. Nota sem minnst af oršatiltękjum og mįlshįttum og foršast orš sem ekki eiga viš.

Į malid.is segir:

Lįta į sér kręla: lįta verša vart viš sig, verša sżnilegur, vekja į sér athygli.

Mįlsgreinin ķ vefśtgįfu Moggans hér aš ofan er ekki röng en hśn er kjįnaleg af žvķ aš frost lętur ekki į sér kręla, žaš einfaldlega er, var eša veršur. Kuldi er kyrrstaša.

Žetta oršalag fer vel žegar rętt er um fólk, jafnvel dżr eša fugla. En aušvitaš veltur žetta eins og svo margt annaš į smekk, rétt eins og val į hśsgögnum og öšrum hśsbśnaši fyrir heimiliš.

Tillaga: Sķšastlišna nótt var frost …

6.

„Ég hef mjög gaman af žvķ hvernig Kennie Chopart spilar vörn. Gefur kantaranum smį space og bżšur honum ķ kaffi, kemur svo į siglingunni ķ body checkiš og segir takkk fyrir komuna.“

Ummęli į Twitter birt į mbl.is.     

Athugasemd: Žetta er brįšskemmtileg lżsing žó sletturnar spilli doldiš fyrir. Er ekki alveg viss į hvaš žęr žżša, er eins og svo margir frekar illa aš mér ķ dönsku …

Fótboltafélagiš Knattspyrnufélag Reykjavķkur, žekkt sem KR, varš Ķslandsmeistari ķ fótbolta ķ gęrkvöldi. 

Į vefśtgįfu Moggans voru birtar nokkrar skemmtilegar lżsingar rétt eins og žessi fyrir ofan. 

Įrangur KR er einkar glęsilegur. Munum samt aš félagiš er ekki „rķkjandi“ Ķslandsmeistari ķ fótbolta heldur er einfaldlega Ķslandsmeistari ķ fótbolta.

Tillaga: Engin tillaga


Sįpugeršin Friggs og flugvél sem neyšarlenti

Oršlof

Upplżsingaöld eša …

Ekki er sama hvort ritaš er upplżsingaöld eša upplżsingaröld.

    1. Upplżsingaöld er orš sem stundum er haft um nśtķmann, sbr. tölvu- og upplżsingaöld.
    2. Upplżsingaröld er žaš tķmabil žegar fręšslustefnan var öflugust (į Ķslandi oft talin 1770–1830) (Ķslensk oršabók).

Mįlfarsbankinn.

Athugasemdir viš mįlfar ķ fjölmišlum

1.

„… forstjóri Sįpugeršarinnar Friggs.“

Dęgradvöl, dįlkur į blašsķšu ķ Morgunblašinu 11.9.2019.        

Athugasemd: Ķ Dęgradvöl er getiš um ęviferil fólks sem į afmęli og birt ęttartré. Athyglisveršar og fróšlegar upplżsingar. Fašir eins afmęlisbarnsins er sagšur hafa veriš forstjóri „Sįpugeršarinnar Friggs“. Žetta į aušvitaš aš vera Friggjar.

Frigg er fornnorręnt gyšjuheiti og beygist svona: Frigg, Frigg, Frigg, Friggjar. Beygingarmyndin ķ tilvitnuninni er ekki til.

Tillaga… forstjóri Sįpugeršarinnar Friggjar.

2.

„Skógafoss er 60 metra hįr og 25 metra breišur. Fossinn er frišlżstur og telst sem nįttśruvętti. Skógafoss er grķšarlega kraftmikill og er talinn mešal fegurstu fossa landsins.“

Frétt ķ frettabladid.is.         

Athugasemd: Vęri hęgt aš bęta viš oršinu foss ķ žessa lżsingu? Ég gerši tilraun:

Skógafoss er 60 metra hįr foss og 25 metra breišur (foss). Fossinn er frišlżstur (foss) og telst sem nįttśruvętti. Skógafoss er grķšarlega kraftmikill (foss) og er talinn mešal fegurstu fossa landsins.

Er žetta ekki um of? Jś, nįstaša er aldrei višunandi en hér tekur śt yfir allan žjófabįlk. Jafnvel įn višbótarinnar er žetta illa skrifaš, algjörlega stķllaust. Žó mį hęla blašamanninum fyrir aš skrifa ekki Skógafoss meš erri og fyrir stuttar mįlsgreinar. Verra er žegar blašamašur veit ekkert hvaš nįstaša er og tönglast į sama oršinu ķ sķfellu.

Verst er aš ķ fyrstu śtgįfu fréttarinnar stóš: „Feršamašur vašaši śt ķ Skógį.“ Einhver į Fréttablašinu rak augun ķ villuna og lét leišrétta hana, žó ekki fyrr en aš lesandi nefndi žetta ķ athugasemdum viš fréttina.

Hvaš er annars žessi žjófabįlkur sem mér varš aš orši? Ķ bókinni Mergur mįlsins segir:

Žjófabįlkur: Sérstakur kafli ķ Jónsbók (lögbók frį įrinu 1281) sem nefnist žjófabįlkur en žar var fjallaš um refsingar fyrir žjófnaš. Žaš hefur žótt kasta tólfunum ef įkvęši hans hafa ekki nįš yfir eitthvert brot. Af žvķ er lķkingin dregin.

Oršalagiš merkir žaš sem er frįleitt eša forkastanlegt.

Ķ tilvitnuninni kemur frį oršalagiš aš kasta tólfunum. Merkingin er žaš sem er yfirgengilegt og svo segir ķ bókinni:

Lķkingin er dregin af teningskasti, sbr. kasta sex tvö, kasta tólfin, ž.e. vķsar til žess žegar sex kemur upp į tveimur teningum.

Ansi fróšlegt, finnst mér, jafnvel žó žetta tvennt tengist ekkert tilvitnuninni śr Fréttablašinu.

Tillaga: Skógafoss er 60 metra hįr og 25 metra breišur. Hann er frišlżstur sem nįttśruvętti og er mešal fegurstu fossa landsins.

3.

„Talsmašur Ross neitar žvķ aš hann hafi hótaš neinum uppsögn.“

Frétt į visir.is.         

Athugasemd: Ķ oršabókinni segir aš óįkvešna fornafniš neinn sé notaš sérstętt og meš neitun. Oftast meš oršalaginu ekki, til dęmi žarna er ekki neinn.

Mér finnst ofangreind tilvitnun ķ frétt Vķsis dįlķtiš ókunnugleg. Var ekki hótaš neinni uppsögn eša var einhverjum einum ekki hótaš uppsögn?  

Inn ķ tilvitušu oršin vantar lķklega atviksoršiš ekki. Hins vegar passar žaš engan veginn inn ķ mįlsgreinina vegna žess aš ķ henni er sagnoršiš neita. 

Betra er aš umorša, segja aš mašurinn hafi ekki hótaš neinum uppsögn eša neinum uppsögnum. Hiš fyrra į viš aš hann hafi ekki hótaš manni uppsögn og hiš sķšara mönnum uppsögnum

Tillaga: Talsmašur Ross segir žvķ aš hann hafi ekki hótaš uppsögnum.

4.

„Neyšarlentu eftir aš kaffi helltist nišur.“

Frétt į ruv.is.         

Athugasemd: Flugmašur faržegažotu hellti óvart nišur kaffi sem varš til žess aš flugvélinni var lent į Ķrlandi. Hvernig į aš orša žaš öšru vķsi en en aš flugvélin hafi „neyšarlent“? Ég held aš vķsu aš sagnorš sé ekki til, en hugsanlega ętti svo aš vera. En …

Į vef BBC sem viršist vera heimild fréttarinnar segir ekki aš flugvélin hafi „neyšarlent“ en žaš er aukaatriši. Į ensku er ekki til eitt orš fyrir neyšarlendingu. Žess ķ staš er notaš „emergency landing“, žaš er lending ķ neyš. Žetta er žvķ oršaš svona:

Pilot made emergency landing … 
Flight makes emergency landing …

Er hęgt aš nota annaš orš į ķslensku en aš „neyšarlenda“ flugvél žegar hętta stešjar aš? Jś, hugsanlega mį segja „flugvél hafi lent vegna neyšar“. Žetta er hins vegar nokkuš žvingaš oršalag, jašrar viš hnoš. Hvaš skyldu lesendur segja?

Tillaga: Engin tillaga.

5.

„Vafa­samt „ašsókn­ar­met“ slegiš.“

Fyrirsögn į mbl.is.          

Athugasemd: Aldrei hafa fleiri komiš brįšamóttöku Landspķtalans ķ Fossvogi en į žessu įri. Žetta kallar vefśtgįfa Moggans vafasamt ašsóknarmet.

Žegar eitthvaš er vafasamt mį ķ oršsins fyllstu merkingu efast um žaš. Sį sem er vafasamur er varhugaveršur aš einu eša öšru leyti. Vafasamt ašsóknarmet er žvķ ašsóknarmet sem lķklega  mį draga ķ efa aš sé rétt.

Blašamašurinn įn efa viš aš žaš sé ekki gott aš žeim fjölgi sem žurfi į lęknisašstoš aš halda vegna slysa eša sjśkdóma. Ašsóknarmetiš er žvķ slęmt eša óheppilegt fremur en vafasamt. Hins vegar er engin įstęša til aš hafa ašsóknarmet ķ gęsalöppum vegna žess aš žaš er réttnefni.

Tillaga: Slęmt ašsókn­ar­met slegiš.

6.

„Žaš voru misheppnašar sendingar og skot, sjśkražjįlfari sem fékk hįlfgerša hįržurrkumešferš og vķtadómur eftir aš samherjar klesstu į hvorn annan.“

Frétt į visir.is.          

Athugasemd: Til eru nokkrir vel skrifandi ķžróttablašamenn. Enginn slķkur skrifaši ofangreinda mįlsgrein.

Hvernig er hęgt aš byrja mįlsgrein į persónufornafninu „žaš“. „Žaš“ hvaš? Hverju lżsir „žaš“? Svona orš er leppur, kallaš aukafrumlag sem flestir góšir blašmenn og ašrir reyna aš foršast vegna žess aš oftast bjóšast betri kostir (ekki „valkostir“ žeir eru ekki til).

Börn segja aš bķlar sem lenda ķ įrekstri klessi. Leikmenn sem rekast hvor į annan eru lķka sagši hafa klesst saman. Langflestir leggja barnamįliš af eftir žvķ sem žeir eldast og žroskast. Hinir gerast ķžróttablašamenn. 

Tillaga: Engin tillaga.

7.

„Hann nefnir dęmi um žaš žegar hann labbaši frį Kirkjubęjarklaustri til Vķkur en žaš var lķtiš af gististöšum žar į milli.“

Frétt į visir.is.          

Athugasemd: Töluvert afrek er aš ganga hringinn ķ kringum landiš og ekki sķst aš nį žvķ aš halda góšum gönguhraša og żta jafnframt į undan sér hjólbörum fullum af farangri. Engu aš sķšur kallar blašamašurinn žetta „labb“. Ķ fréttinni er żmist tala um göngu eša labb. Blašamašurinn hefši įtt aš gęta samręmis og nota sögnina aš ganga.

Hvaš merki labb eša labba? Į malid.is segir:

Labba s. (17. öld) rölta, ganga; sbr. nno. labba žramma …

Ganga er ekki alltaf labb en labb er ganga. Ég labba stundum śt ķ bśš, örstutta leiš, labba lķka upp og nišur stiga. Ég geng į  Esju, Vķfilsfell og önnur fjöll. Ég labbaši ekki yfir Sprengisand og Kjöl og alls ekki um Hornstrandir. Aldrei labbaši ég upp į Hvannadalshnśk en gekk upp nokkrum sinnum.

Vera mį aš fólk geri ekki greinarmun į göngu og labbi. Mķn tilfinning er sś aš labb sé svipaš og rölt.

Tillaga: Hann nefnir dęmi um žaš žegar hann gekk frį Kirkjubęjarklaustri til Vķkur en fįir gististašir eru į leišinni.


Lęgšin sem mętti, menn sem haga sér og löggjafaržing Alžingis

Oršlof

Traustatak og žjófnašur

Oršasambandiš taka traustataki merkir strangt til tekiš: taka eitthvaš įn leyfis en ķ trausti žess aš leyfi hefši fengist. 

Geršur er greinarmunur į merkingu žessa oršasambands og taka eitthvaš ófrjįlsri hendi en žaš merkir: stela einhverju.

Mįlfarsbankinn.

Athugasemdir viš mįlfar ķ fjölmišlum

1.

„Fellibylurinn Dorian mętti aš ströndum Kanada ķ gęr meš grķšarmiklu regni og kröftugum vindum.“

Frétt į visir.is.         

Athugasemd: Ķ frétt Ap fréttastofunnar sem er heimild fyrir žessari frétt Vķsis segir:

Dorian arrived on Canada’s Atlantic coast Saturday with heavy rain and powerful winds …

Žegar sögnin „to arrive“ we notuš ķ ensku fréttinni er ómögulegt aš žżša hana meš ķslensku sögninni aš męta vegna žess aš hann mętti ekki heldur kom. Hins vegar mętir fólk į réttum tķma ķ vinnuna eša į fund. 

Kęruleysilegt eša fljótfęrnislegt oršalag bendir ekki til žess aš sį sem skrifar beri neina viršingu fyrir lesendum. 

Tillaga: Fellibylurinn Dorian kom aš ströndum Kanada ķ gęr meš grķšarmiklu regni og kröftugum vindum.

2.

„Mér fannst hann dęma žetta įgętlega, en rétt eins og ég og ašrir žį žurfum viš aš haga okkur og segja fallega hluti.“

Frétt į visir.is.         

Athugasemd: Annaš hvort haga menn sér vel, illa eša į einhvern annan hįtt. Lżsingarorš žarf aš fylgja sögninni. 

Įhrifin af ensku sögninni „to behave“ eru mikil. Hana mį ekki žżša hugsunarlaust meš sögnunum aš haga (sér) eša hegša (sér). 

Oršin aš haga eša hegša (įn lżsingaroršs) er oršiš ę algengara ķ fjölmišlum og margir halda aš žannig eigi žaš aš vera. Svo viršist sem blašamenn viti ekki betur, noti oršin hiklaust.

Ķ ensku oršabókinni minni segir:

Behave: Act correctly, act properly, conduct oneself well, act in a polite way, show good manners, mind one's manners, mind one's Ps and Qs; be good, be polite, be well behaved.

Sögnin haga segir til um hegšun. Hśn getur greinilega ekki stašiš sjįlfstętt eins og enska sögnin „behave“ eins og fram kemur ķ ensku tilvitnuninni.

Tillaga: Mér fannst hann dęma žetta įgętlega, en rétt eins og ég og ašrir žį žurfum viš aš haga okkur vel og segja fallega hluti.

3.

„Tveimur mönnum bjargaš śr bįt sem strandaši.“

Fyrirsögn į visir.is.         

Athugasemd: Strandaši bįturinn eftir aš mönnunum var bjargaš eša hafši hann strandaš įšur? Fyrirsögnin er einfaldlega tvķręš žó svo aš vitum aš bįturinn var žegar strandašur er mönnunum var bjargaš.

Aš sumu leyti er žetta furšulega skrifuš frétt. Sagt er aš björgunarsveitir hafi veriš sendar į „stašinn“. Fiskibįtur gat ekki „athafnaš sig į svęšinu“ og svo kom björgunarbįtur į „stašinn“. Loks er sagt aš „standstašur var undir bjargi“. Frekar einhęf lżsing, mikil nįstaša og endurtekningar. 

Svo kemur žetta „gullkorn“:

Viš birtingu verša ašstęšur svo skošašar betur meš tilliti til björgunar į bįtnum. 

Blašamanninum datt greinilega ekki hug aš skrifa svona:

Viš birtingu veršur kannaš hvort hęgt sé aš bjarga bįtnum.

Žvķ mišur er žetta skemmd frétt.

Tillaga: Tveimur mönnum bjargaš śr ströndušum bįti.

4.

„150. löggjafaržing Alžingis var sett ķ gęr meš tilheyrandi athöfn.“

Frétt į blašsķšu fjögur ķ Morgunblašinu 11.9.2019.        

Athugasemd: Fréttin hefst meš tölustöfum og punkti. Vķšast er rįšiš gegn žvķ aš byrja setningu į tölustöfum. Įstęšan er einfaldlega sś aš žeir eru ekki bókstafir, heldur tįkn sem merkja tölu.

Raštalan 150 er ekki skrifuš svona: Eitthundrašasta og fimmtugasta.

Svo er žaš hitt. Alžingi er löggjafaržing žjóšarinnar. Er žį rétt aš segja löggjafaržing Alžingis? 

Ķ upphafi įvarps sķns sagši forseti žingsins žetta:

Ég bżš hv. alžingismenn og gesti Alžingis velkomna viš setningu 150. löggjafaržings.

Forsetinn bżšur gesti Alžingis velkomna ķ tilefni setningar löggjafaržingsins. Orš hans skżra žaš sem segir ķ frétt Morgunblašsins. Žetta er eitthundraš og fimmtugasta löggjafaržingiš sem sett er ķ žeirri stofnun sem nefnist Alžingi. Žar af leišir aš oršalagiš ķ fréttinni er lķklega rétt. 

Hafa lesendur einhverja skošun į žessu?

Aš lokum. Mikiš er ég į móti skammstöfunum ķ ritušu mįli. Fyrir tķma tölvunnar var reynt aš spara plįss ķ blżsetningu. Žess žarf ekki lengur.

Tillaga: Eitthundraš og fimmtugasta löggjafaržing Alžingis

 


Sérstakt žing, reipbrennandi og fellibylur feršast

Oršlof

Traustatakiš

Oršasambandiš taka traustataki merkir strangt til tekiš: taka eitthvaš įn leyfis en ķ trausti žess aš leyfi hefši fengist. 

Geršur er greinarmunur į merkingu žessa oršasambands og taka eitthvaš ófrjįlsri hendi en žaš merkir: stela einhverju.

Mįlfarsbankinn.

Athugasemdir viš mįlfar ķ fjölmišlum

1.

„Į morgun fer fram sérstakt aukalandsžing Sambands ķslenskra sveitarfélaga žar sem …“

Frétt į blašsķšu 4 ķ Fréttablašinu 5.9.2019.        

Athugasemd: Hvort er réttara aš segja aš žing sé haldiš eša žaš fari fram? Hver er munurinn į aukalandsžingi og sérstöku aukalandsžingi?

Spyr sį sem ekki veit. Hins vegar er alveg ljóst hvaš fer betur.

Ķ fréttinni segir:

Drög aš žingsįlyktunartillögu um stefnuna voru kynnt um mišjan įgśst. Žar er mešal annars aš finna tillögur …

Ķ staš oršagjįlfursins „žar er mešal annars aš finna“ hefši mįtt orša žetta svona:

Drög aš žingsįlyktunartillögu um stefnuna voru kynnt um mišjan įgśst. Ķ žeim eru tillögur …

Einnig stendur fréttinni: 

Er mešal annars gert rįš fyrir …

Til aš ofnota ekki oršasambandiš „mešal annars“ hefši mįtt sleppa žvķ, segja gert er rįš fyrir …

Blašamenn eru margir hįšir oršum eins og „fjįrmunir“ ķ staš žess aš tala um . Ekki eru allir fjįrmunir peningar. er peningar nema į į fęti sé.

Tillaga: Į morgun veršur haldiš aukalandsžing Sambands ķslenskra sveitarfélaga žar sem …

2.

„354 reišhjólažjófnašir voru skrįšir hjį lög­regl­unni …“

Frétt į mbl.is.         

Athugasemd: Svona byrjar frétt į Morgunblašinu og alls ekki ķ fyrsta sinn. Blašamašurinn veit ekkert hvaš hann er aš gera.

Tölustafir og bókstafir eru gjörólķkir. Žetta vita flestir og žar af leišandi eru tölustafir aldrei notašir ķ upphafi setninga.

Į vefnum Grammar Monster segir:

It is considered untidy to start sentences with figures. You should either reword your sentence or write the number in full.

Mjög aušvelt er aš hafa hér annan hįtt į en aš byrja į tölustöfum, sjį tillöguna.

Tillaga: Lögreglan skrįši 345 reišhjólažjófnaši …

3.

„Reipbrennandi.“

Engin heimild.        

Athugasemd: Ķ gamla daga žurfti mašur aš lęra ljóš og kunna žau reiprennandi, einnig margföldunartöfluna. Oršiš er komiš af žvķ er reipi, kašall eša įlķka, rennur til dęmis yfir boršstokk, įn flękju. Sem sagt reip-rennandi.

Oršiš „reipbrennandi“ er hins vegar ekki til ķ oršabók en gęti veriš žaš af įstęšu sem hér skal nefna.

Ķ ęsku minni voru skķšalyftur frekar frumstęšar. Ķ Kerlingarfjöllum, Blįfjöllum og vķšar voru traktorar eša jeppar notašir til aš knżja žęr. Farartękin voru hękkuš upp aš aftan, annaš afturdekkiš var tekiš af, kašli var brugšiš um felguna og einnig um ašra felgu langt uppi ķ brekku. Sķšan var vélin gangsett og kašallinn rann upp og nišur, hring eftir hring.

Skķšamenn gripu ķ kašalinn og žeir drógust upp ķ brekkuna. Sumir įttu žessar fķnu klemmur til aš grķpa ķ kašalinn.

Viš hinir gripum berhentir eša meš vettlingum ķ kašalinn og vęri gripiš ekki nógu fast įtti mašur į hęttu aš fį brunasįr žegar hann dróst hratt ķ gegnum greiparnar. Žetta mį eflaust hafa heitiš „reipbruni“, „reipbrennandi“ hętta. Reip-brennandi.

Tillaga: Engin tillaga.

4.

„Eftir aš hafa feršast meš austurströnd Flórķda er fellbylurinn Dorian …“

Frétt į Stöš2.         

Athugasemd: Fellibylurinn sem gekk yfir Bahamaeyjar heitir Dorian. Enskumęlandi taka svona til orša, sjį til dęmis hér:

Dorian had been predicted to travel northwest …

Į ķslensku er „feršast“ vešurbrigši ekki. Venjan er sś aš hęšir, lęgšir og fellbylir fari eša gangi yfir land eša haf. 

Tillaga: Eftir aš fellibylurinn Dorian hafši fariš meš austurströnd Flórķda …

5.

„Vešurfręšingurinn fer meš vešurfréttir hér į eftir.“

Frétt ķ rķkissjónvarpinu kl. 19, 5.9.2019.         

Athugasemd: Vešurfręšingurinn fer meš vešurfréttir og prestur fer meš bęnir. Skyldi fréttamašurinn fara meš fréttirnar, flytja žęr eša lesa?

Ég hef hins vegar fariš meš Gunnarshólma eftir Jónas Hallgrķmsson, žó ekki flutt hann opinberlega. Mörg önnur ljóš eftir Jónas hef ég lķka lesiš.

Tillaga: Vešurfręšingurinn flytur vešurfréttir hér į eftir.

 


Bķll meš fjórum huršum og mašur sem mętti lausamöl meš vikri

Oršlof

Dyr og hurš

Oršiš dyr merkir op eša inngangur, t.d. inn ķ hśs, herbergi eša bķl. 

Hurš er hins vegar einhvers konar fleki sem nota mį til aš loka opinu, innganginum. 

Žvķ er ešlilegt aš tala um aš opna og loka dyrunum sem mašur fer inn um (eins og talaš er um aš opna og loka gati eša opi). Sķšur skyldi segja: „opna huršina, loka huršinni“.

Mįlfarsbankinn.

Athugasemdir viš mįlfar ķ fjölmišlum

1.

„Tuga saknaš eft­ir eld ķ bįt ķ Kali­forn­ķu.“

Fyrirsögn į mbl.is.        

Athugasemd: Aušvitaš var eldur ķ bįti (žįgufall). Mikilvęgt er aš fallbeygja rétt. Žó žekkist nefnifallsįrįttan. Ķ mörgum tilvikum notar fólk ašeins nafnorš og jafnvel lżsingarorš ķ nefnifalli, sleppir aukaföllunum.

Tillaga: Tuga saknaš eft­ir eld ķ bįti ķ Kali­forn­ķu.

2.

„Aš sögn lög­reglu var ekk­ert žar aš sjį žegar hśn kom į vett­vang.“

Frétt į mbl.is.         

Athugasemd: Žegar ekkert er ķ fréttum er ekkert ķ fréttum jafnvel žó blašamašurinn viti aš ekkert sé ķ fréttum en vilji ekki segja frį žvķ aš ekkert sé ķ fréttum. Ofangreind mįlsgrein er um ekkert ķ fréttum.

Ķ fréttinni segir um:

Til­kynnt var til lög­reglu um grun­sam­leg­ar manna­feršir viš Krón­una ķ Garšabę um fjög­ur ķ nótt. Aš sögn lög­reglu var ekk­ert žar aš sjį žegar hśn kom į vett­vang.

Greinilega ekkert ķ fréttum. Vettvangurinn var samt žarna.

Svo segir:

Fyrr um nótt­ina hafši veriš til­kynnt um žrjį menn vera aš stela śr garši ķ Kópa­vogi. Žegar lög­regl­an kom į vett­vang voru žeir farn­ir į brott og ekki vitaš hverju žeir stįlu.

Žeir voru „vera aš stela“. Betra hefši veriš aš segja žrjį menn sem voru aš stela. Meš öšrum oršum; ekkert ķ fréttum. Löggan finnur sem fyrr alltaf einhvern vettvang.

Žetta er samt ekki nóg, enn bętist viš:

… og sķšan var lög­regl­an kölluš śt vegna ölv­un­ar­įstands ann­ars manns en žaš mįl var afgreitt į vett­vangi.

Af žessu mį rįša aš enn sé ekkert ķ fréttum, en guši sé lof fyrir vettvanginn. Lķklega hefši ekki veriš hęgt aš „afgreiša“ fulla kallinn įn hans.

Loks segir:

Til­kynn­ing barst um mann liggj­andi ķ göt­unni ķ mišborg­inni en hann var far­inn žegar lög­regla kom į vett­vang. 

Alveg er žaš meš ólķkindum aš löggan geti fundiš vettvang hvar sem er. Mér finnst žaš hins vegar dónaskapur af manninum aš standa upp og fara af vettvanginum. Engu aš sķšur fann löggan vettvanginn. 

Lķklega er ekkert ķ fréttum žegar ekkert er fréttaefniš. Žaš breytir žvķ ekki aš afar aušvelt er aš skrifa frétt um ekkert eins og žessi sannar. Blašmašurinn viršist žó halda aš ofnotkun į oršinu „vettvangur“ geri „fréttina“ fréttlegri.

Tillaga: Engin tillaga.

3.

„Hér mį sjį žverfaglegt teymi Streituskólans og Forvarna sem samanstendur af öflugu og reynslumiklu fagfólki af fjölbreyttum fręšasvišum.“

Myndatexti į blašsķšu 2 ķ kynningarblašinu Fréttablašsins 3.9.2019.

Athugasemd: Texti undir ljósmynd sem er svo stór aš hśn žekur hįlfa blašsķšuna byrjar svona: „Hér mį sjį …“ Margir blašamenn eru sķfellt (ekki ķtrekaš) aš reyna aš orša žaš sem žarf ekki aš segja frį.

Hópurinn, teymiš, er sagt aš „samanstandi af öflugu fólki …“. Žó er einfaldara aš segja aš ķ hópunum öflugt fólk, eša taka miš af žvķ sem segir ķ tillögunni hér aš nešan.

Tillaga: Žverfaglegt teymi Streituskólans og Forvarna, öflugt og reynslumikiš fagfólki af fjölbreyttum fręšasvišum.

4.

„… gerši sér lķtiš fyrir og setti nżtt brautarmet bęši fyrir framdrifsbķla og bķla meš fjórum huršum

Frétt į blašsķšu 2 ķ bķlablaši Fréttablašsins 3.9.2019.

Athugasemd: Fljótaskriftin į žessum texta er mikil. Stašreyndin er nefnilega sś aš įn dyra eru huršir gagnslausar. 

Strax ķ nęstu setningu į eftir žeirri sem er hér aš ofan segir hann:

Fyrra met fjögurra dyra bķla …

Greinilegt er aš hann var aš flżta sér, las ekki yfir fyrir birtingu. Žegar blašamašurinn skrifar żmist um „fjögurra hurša“ bķla og „fjögurra dyra“ bķla er eitthvaš aš.

Ķ Mįlfarsbankanum segir:

Oršiš dyr er fleirtöluorš ķ kvenkyni. Einar, tvennar, žrennar, fernar dyr. Tvennra dyra bķll og fernra dyra bķll (ekki „tveggja dyra“ eša „fjögurra dyra bķll“).

Žrįtt fyrir žetta er leitun aš žeim sem tala eša skrifa fernra dyra bķll. Flestir segja „tveggja dyra bķll“, „žriggja dyra“ og svo framvegis. Žetta er mišur en afleišing žekkingarleysi og jafnvel leti.

Munum aš fjölmišlar eru um margt fyrirmyndir. Mįlfręšilegar vitleysur sem festa rętur ķ fréttaflutningi dreifast mešal fólks sem veit ekki betur. Įbyrgš fjölmišla er žvķ grķšarlega mikil.

Tillaga: … gerši sér lķtiš fyrir og setti nżtt brautarmet bęši fyrir framdrifsbķla og bķla meš fernum dyrum.

5.

„Hann var į hjóli og staddur viš gatnašarmótin į Bśstašavegi og Sogavegi žegar hann mętti lausamöl meš vikri

Frétt į dv.is. 

Athugasemd: Mašur į reišhjóli féll og slasašist žegar hann „mętti lausamöl meš vikri“. Ekki fylgir sögunni hvort lausamölin meš vikrinum hafi veriš hjólandi, akandi eša gangandi. 

Velti žvķ fyrir mér hvaš hefši gerst ef mašurinn hefši mętt jólaköku meš rśsķnum.

Hér er sķst af öllu veriš aš gera lķtiš śr manninum sem slasašist en frétt DV er hörmulega illa skrifuš. Takiš eftir aš hann var „staddur viš gatnašaramót į Bśstašavegi og Sogavegi“. Hann var „staddur“ žar, ekki var. Og hann var „viš gatnamót į“. „Gatnašarmót“ stendur ķ tilvitnušum texta. Hvaš er nś žaš. Eins gott aš a-iš ķ upphafi oršsins „gatnašarmót“ breytist ekki ķ e, žį hefšu nś margir rekiš upp stór augu.

Ķ fréttinni segir:

Žį missti hann stjórn į hjólinu og žreyttist af žvķ.

Svona skrif višvaninga eru ekki bošleg. Žetta eru skemmd frétt sem bitnar į neytendum. Śtgefandi og ritstjóri eiga aš hafa žaš hugfast aš svona skrif fęla lesendur frį fjölmišlinum.

Tillaga: Hann var į hjóli viš gatnamót Bśstašavegar og Sogavegar žegar hann rann til ķ lausamöl.

 


Sólan losnaši, orkukręfs išnašar og nżveriš veriš rekinn

Oršlof

Lęra frį

Ķ sjónvarpsfréttum ķ gęr heyrši ég ungan višmęlanda segja „Ég hef virkilega lęrt frį žessu“. Žetta hef ég ekki heyrt įšur en gśgl skilar mér nokkrum dęmum um žetta frį sķšustu įrum. Ķ ķslenskri mįlhefš er forsetningin af vitanlega notuš meš lęra – viš lęrum af einhverju, ekki frį žvķ. Žaš viršist nokkuš ljóst aš hér sé um aš ręša įhrif frį ensku, learn from.

Žaš eru dęmi af žessu tagi sem mér finnst mikilvęgast aš taka eftir og vekja athygli į. Aušvitaš eru žetta engin stórkostleg mįlspjöll, śt af fyrir sig. Viš tölum um aš verša fyrir įhrifum af og verša fyrir įhrifum frį, og žį er stutt yfir ķ lęra frį. En svona dęmi sżna hins vegar hvernig enskan lęšist inn ķ ķslenskuna įn žess aš viš tökum eftir žvķ.

Višbrögšin viš žvķ eiga ekki aš vera strķš gegn enskunni, eša nöldur yfir einstökum atrišum, heldur styrking ķslenskunnar – įhersla į aš fólk, ekki sķst börn og unglingar, lesi sem mest į ķslensku og noti hana į öllum svišum.

Eirķkur Rögnvaldsson.

Athugasemdir viš mįlfar ķ fjölmišlum

1.

„Mašur­inn er vistašur fyr­ir rann­sókn mįls ķ fanga­geymslu lög­reglu.“

Frétt į mbl.is.        

Athugasemd: Žetta er beinlķnis rangt mįl. Mašurinn var settur ķ fangelsi vegna žess aš veriš er aš rannsaka mįliš.

Oršalagiš er svokallaš löggumįl. Blašamenn viršast eiga afar bįgt meš aš segja frį störfum lögreglunnar nema nota sérstakt oršfęri sem ber mikinn keim af stofnanamįli. 

Ķ stuttri frétt eru allir „vistašir fyrir rannsókn mįlsins“ rétt eins og ekki sé hęgt aš nota annaš oršalag. Blašamašurinn étur annaš hvort upp vitleysuna frį löggunni eša spinnur hana sjįlfur. 

Tillaga: Mašurinn var settur ķ fangelsi mešan veriš er aš rannsaka mįliš.

2.

„Sól­an losnaši į takka­skón­um og tęp­lega heppi­legt aš hlaupa fram og til baka eft­ir hlišarlķn­unni viš slķk­ar ašstęšur

Frétt į mbl.is.        

Athugasemd: Nešan į skóm heitir sóli og er karlkynsorš. „Sóla“ er ekki til į skóm. Žetta er įbyggilega fljótfęrnisvilla en į ekki aš koma fyrir. Fljótaskrift bitnar į lesendum, žaš er neytendum fjölmišla og er ekki traustvekjandi.

Til skżringar er hér vitnaš ķ malid.is en žar segir:

Fljótaskrift nafnorš kvenkyn. Óvandaš verk sem unniš er ķ flżti 

Žegar sóli losnar undan skó er nįnast śtilokaš aš nota skóinn. Žegar žaš gerist kallast žaš vart „ašstęšur“ eins og segir ķ fréttinni, miklu frekar įstand.

Allir vita hversu slęmt er aš vera ķ ónżtum skóm. Blašamašurinn telur hins vegar skilningi lesenda sé įbótavant og telur sig knśinn til aš skżra mįliš enn frekar. Žar įlyktar hann um of.

Tilvitnuš orš mį kallaš śrdrįtt. Um žaš segir ķ Mįlfarsbankanum:

Oršiš śrdrįttur er notaš yfir įkvešiš stķlbragš sem felst ķ žvķ aš nota veikara oršalag en efni standa til. Žaš er ekki mjög kalt hérna, ķ merkingunni: žaš er heitt hérna. Žetta var ekki sem verst, ķ merkingunni: žetta var mjög gott. 

Aš skašlausu hefši blašamašurinn mįtt sleppa žessari śrdręttinum. Hann er aš mestu óžarfur.

Ķ fréttinni segir:

Fleiri skakka­föll uršu į Meist­ara­velli ķ kvöld en vall­ar­klukk­an fór ekki ķ gang og var leikiš ķ fyrri hįlfleik įn žess aš leik­menn eša įhorf­end­ur vissu hversu mikiš vęri bśiš af leikn­um.

KR er viš götu sem heitir Meistaravellir (fleirtöluorš). Ekki veit ég hvort leikvangurinn kallist Meistaravöllur, dreg žaš ķ efa. Ķ žvķ ljósi er rangt aš tala um Meistaravöll(eintöluorš), rétt er Meistaravöllum sé blašamašurinn į annaš borša aš tala um stašinn žar sem fótboltavöllur KR er.

Rétt er aš geta žess aš skakkafall (eintöluorš ķ hvorugkyni) getur merkt óhapp eša tjón og er alls ekki rangt notaš ķ fréttinni.

Tillaga: Sólinn losnaši į takkaskónum og meš ašstoš Žor­vald­ar Įrna­son­ar fjórša dóm­ara tókst aš leysa mįliš eins og sést į mešfylgj­andi mynd …

3.

„Krefjast skżrrar stefnu ķ mįlefnum orkukręfs išnašar.“

Frétt į mbl.is.        

Athugasemd: Oršiš ķ setningunni fékk mig til aš hugsa mig um. Hvort er réttara aš tala um orkukręfan išnaš eša orkufrekan išnaš. 

Ķ vinsęlum slagara eftir Jónas Įrnason er sungiš į śtopnu:

Jón var kręfur karl og hraustur
Sigldi um hafiš śt og austur
Jón var kręfur karl og hraustur
Hann var sjóari ķ hśš og hįr.

Žarna er vķsaš til hans Jóns, kręfs karls. Kręfur merkir ósvķfinn, jafnvel frekur, og žaš hefur kallinn ķ vķsunni įbyggilega veriš. 

Kręfur er skylt kraftur. Af žessu leišir aš orkukręfur og orkufrekur viršast vera svipašrar merkingar og mį varla į milli sjį hvort er betra. Hingaš til hefur lķklega veriš algengara aš tala um orkufrekan išnaš.

Tillaga: Engin tillaga

4.

„Įrįsarmašurinn ķ Texas hafši nżveriš veriš rekinn.“

Frétt į visir.is.        

Athugasemd: Nżveriš er atviksorš sem merkir fyrir stuttu. Oršiš er myndaš śr tveimur oršum nżr og vera. Hér er žvķ sögnin aš vera tvķtekin sem er alls ekki gott.

Enginn segir: Mašurinn hefur veriš nżlega veriš rekinn.

Mikilvęgt er aš blašamašur skilji oršin sem hann notar og įtti sig į hvaš hentar og hvaš ekki. Žar aš auki er įgętt aš lesa skrifin yfir fyrir birtingu en žaš gagnast bara žeim sem hafa góšan skilning į ķslensku og bśa yfir drjśgum oršaforša.

Tillaga: Įrįsarmašurinn ķ Texas hafši nżlega veriš rekinn.

5.

„Lagfęrš frétt“

Frétt į visir.is.        

Athugasemd: Eirķkur Rögnvaldsson, ķslenskufręšingur, prófarkalas frétt į Vķsi og birti svo į vef sķnum. Hann segir:

Hér hefur oft veriš rętt um mįlfar fjölmišla og vissulega er žar oft pottur brotinn. Ég tók upp – oršrétt og stafrétt – eina frétt af Vķsi ķ gęr og fór yfir hana meš augum kennarans. Fréttin var ekki tekin beinlķnis af handahófi žvķ aš ég hafši vissulega tekiš eftir żmsu athugaveršu ķ henni, en ég hefši getaš tekiš margar ašrar sambęrilegar af sama mišli og öšrum. [Sjį myndina]

villur

Žaš er samt rétt aš benda į aš ķ žessari frétt er lķtiš sem ekkert um žaš sem venjulega er flokkaš undir „rangt mįl“. Engin „žįgufallssżki“, ekki nżja žolmyndin, ekki fariš rangt meš mįlshętti eša orštök, ekki rangar beygingar (nema eignarfalliš af strętó ętti strangt tekiš aš vera strętós į tveimur stöšum en žaš segir held ég enginn), – ķ stuttu mįli sagt, ekki neitt af žeim hefšbundnu „mįlvillum“ sem išulega er einblķnt į. Samt held ég aš viš getum flest oršiš sammįla um aš žetta sé ekki góšur texti.

Kannski ęttum viš aš leggja meginįherslu į aš žjįlfa nemendur ķ ritun og frįgangi texta en gefa oršflokkagreiningu og „mįlvillum“ frķ.

Tvķsmella mį į myndina og viš žaš stękkar hśn og veršur aušlesanleg. 

Tillaga: Engin tillaga.

 


Elta hjarta, Tesla opnar, gera fréttir og tvęr kślur ķ hnakkann

Oršlof

Mķnar sķšur

Eignarfornöfn ķ ķslensku eru minn, žinn, sinn og vor. […] Eins og nafniš gefur til kynna eru eignarfornöfn notuš til aš tįkna og gefa til kynna eignir į hlutum og fyrirbęrum.

En hvenęr į aš nota eignarfornöfn og hvenęr į ekki aš nota žau? Og hvar eigum viš žį aš nota žau?

Dęmi:

Turninn minn stendur uppi ķ hlķšinni.

Žarna er augljóst aš ég į turninn. Turninn minn gefur til kynna aš ég eigi hann. En breytum nś setningunni og segjum:

Minn turn stendur uppi ķ hlķšinni.

Ég mundi setja įkvešiš spurningarmerki viš žessa setningu. Hśn er į mörkum žess aš geta stašiš ein og sér įn samhengis. Žvķ žaš er ekki ešlilegt ķ ķslensku aš eignarfornafniš standi į undan nafnoršinu sem veriš er aš lżsa yfir eigninni į. Undantekning er žó ef veriš er aš leggja sérstaka įherslu į eignina. Dęmi:

Turninn hans Tóbķasar er nišri į torgi en minn turn stendur uppi ķ hlķšinni.

Viš könnumst viš ašgangsstżršar vefsķšur hjį stofnunum og fyrirtękjum žar sem netnotendur geta sinnt einkamįlum sķnum, skošaš reikningsyfirlit, višskiptasögu og fleira. Žessar sķšur heita yfirleitt Mķnar sķšur. Žetta heiti er undir sterkum įhrifum frį ensku, sbr. My pages. Ķ ensku (og fleiri tungumįlum) er žetta ešlileg oršaröš. En į ķslensku vęri ešlilegra aš kalla žęr Sķšurnar mķnar. […]

Oršabókin, mįlfarslögreglan.

Athugasemdir viš mįlfar ķ fjölmišlum

1.

„Mašur veršur aš elta hjartaš.“

Fyrirsögn į visi.is.       

Athugasemd: Til eru žeir sem tapaš hafa śtlim, jafnvel nżru, lungu og aš ónefndum įrans botnlanganum. Verra er žó aš missa hjarta sitt. Žaš gerist žó išulega. Hjartaš mitt hefur brostiš nokkrum sinnum en slęr žó enn įn aflįts. Nokkrum sinnum hefur mašur veriš meš hjartaš ķ buxunum af hręšslu. 

Ekkert lįt er į furšulegum hugmyndum um sjįlfiš og er žaš einatt fengiš śr ensku og trošiš upp į ķslenskuna. Margir hafa, naušugir viljugir, žurft aš „elta drauma sķna“ śt um allar trissur, til śtlanda og hvašeina. Vęri ekki rįš aš stofna feršaskrifstofu sem sérhęfir sig ķ aš elta hjörtu, drauma, hugmyndir, įstina og annaš sem skreppur śr sjįlfinu?

Sį įgęti mašur sem „eltir“ hjarta sitt segir ķ fréttinni ķ Vķsi:

Mašur žarf aš finna hvaš hjartaš segir og elta žaš. Žaš hefur alltaf veriš śtgangspunkturinn.

Ekkert er aš žvķ aš fylgja hjarta sķnu eša draumum. Oršalagiš kemur śr ensku. Žar hafa oršin oft merkingu svo ekki sé talaš um tilfinningu og žvķ varhugavert aš žżša oršrétt yfir į ķslensku. Enskumęlandi segja „follow your dream“ eša „follow your heart“. Mįlvenjan į ensku er į margan hįtt allt önnur en į ķslensku. 

Svo er žaš žetta orš „śtgangspunktur“. Žaš er fengiš śr sama ruslahaugnum og „tķmapunktur“. Óžörf orš. Betra aš segja: Žaš skiptir öllu mįli, er ašalatrišiš eša įlķka.

Fjölmišlar og žżšendur bķó- eša sjónvarpsmynda mega margir ekkert vera aš žvķ aš gęta aš blębrigšum tungumįla. Žeir kenna okkur aš „elta“ draum eša hjarta. Og viš gleypum allt hrįtt sem stendur ķ fjölmišlunum og ķ ensku bķómyndunum og sjónvarpsžįttunum. Žaš lęra börnin sem fyrir žeim er haft. Um žetta skeyta śtgefendur fjölmišla, ritstjórar og blašamenn engu enda „elta“ žeir hvorki hjarta né drauma heldur „monninga“.

Tillaga: Viš žurfum aš fylgja hjartanu.

2.

„Heyršu tón­list Hildar Gušna­dóttur ķ nżjustu stiklu Jókersins.“

Fyrirsögn į visir.is.       

Athugasemd: Heyršu žetta og heyršu hitt, er tķšum sagt. Enginn segir: Heyršu ķ lóunni, heyršu žytinn ķ fjallaskaršinu, heyršu klišinn ķ įnni. Flestir segja hlustašu į lóuna, hlustašu į žytinn ķ skaršinu, hlustašu į  tónlist Hildar.

Engu aš sķšur segir ķ ljóši Grķms Thomsen, Landslag:

Heyriš vella į heišum hveri,
heyriš įlftir syngja ķ veri:
   Ķslands er žaš lag.
Heyriš fljót į flśšum duna,
foss ķ klettaskorum bruna:
   Ķslands er žaš lag.

Og hvers vegna segir Grķmur „heyriš“ en ekki hlustiš? Žetta er „herhvöt“, hvatning. Hann er hann aš vekja lesendur sķna, įheyrendur, żta undir skilning žeirra į landinu okkar, umhverfinu, nįttśrunni.

Ķ fréttinni segir:

Ķslenska tónskįldiš Hildur Gušnadóttir, sem vakti mikla athygli fyrir hljóšrįs sķna fyrir žęttina Chernobyl, semur tónlistina fyrir myndina og er tónlistin įberandi ķ nżju stiklunni.

Hvort semur tónskįldiš hljóšrįs eša tónlist? Get ómögulega skiliš žessa mįlsgrein sem žar aš auki er klśšurslega oršuš. Tónskįldiš vakti mikla athygli fyrir tónlist, fyrir žęttina og fyrir myndina. Og svo semur žaš tónlist sem er įberandi tónlist. Skelfing er aš lesa nįstöšu, endurtekningu į oršum.

Žetta er skemmd frétt.

Tillaga: Hlustašu į tón­list Hildar Gušna­dóttur ķ nżjustu stiklu Jókersins.

3.

„Žaš veršur dregiš ķ rišla fyrir Evrópudeild UEFA nś fyrir hįdegi …“

Frétt į visir.is.       

Athugasemd: Žaš hvaš …? Af hverju oršar blašamašurinn žetta ekki žannig aš dregiš veršur ķ rišla? Berum mįlsgreinina saman viš tillöguna hér fyrir nešan. Ólķkt meira ris er į henni.

Margir blašamenn kunna ekki lengur žį list aš bśa til grķpandi fyrirsagnir hvaš žį aš žeir skilji ešli fyrirsagna.

Tillaga: Dregiš veršur ķ rišla fyrir Evrópudeild UEFA nś fyrir hįdegi …

4.

„Aš lokum seldu žau gistihśsiš til sonar žeirra.“

Frétt į dv.is.        

Athugasemd: Hér eru ensku įhrifin įberandi. Samt er žetta ekki rangt, en į ensku gęti žetta veriš svona:

Finally, they sold the guest house to their son.

Fréttin er rammķslensk en blašamašurinn segir engu aš sķšur aš hśsiš hafi veriš selt til sonarins. Viš hin myndum eflaust hafa oršaš žaš žannig aš žau hafi selt syni sķnum hśsiš.

Svona er nś enskan til heimabrśks.

Tillaga: Aš lokum seldu žau syni sķnum gistihśsiš.

5.

„Tesla opn­ar į Ķslandi ķ sept­em­ber.“

Frétt į mbl.is.         

Athugasemd: Nicola Tesla (1856-1943) var serbnesk-bandarķskur uppfinningamašur, ešlisfręšingur, véla- og rafmagnsverkfręšingur. Hann er dįinn og opnar ekkert lengur. 

Fyrirtękiš sem kennt er viš hann og framleišir rafmagnsbķla opnar ekkert heldur, vegna žess aš žaš hefur ekki mįttinn til žess. Eigendur fyrirtękisins og starfsmenn geta hins vegar opnaš verslun ķ Reykjavķk.

Ķ fréttinni segir:

At­hafnamašur­inn og stofn­andi raf­bķla­fram­leišand­ans Tesla, Elon Musk, seg­ir aš Tesla muni opna žjón­ustumišstöš fyr­ir eig­end­ur Tesla-bif­reiša 9. sept­em­ber.

Žetta er einfaldlega rangt.

Tillaga: Žjónustumišstöš Tesla veršur opnuš į Ķslandi ķ september.

6.

„Ég man žegar ég byrjaši aš gera fréttir ķ sjónvarpi.“

Pistill į blašsķšu 6 ķ Morgunblašinu 31.8.2019.         

Athugasemd: Annaš hvort semja menn fréttir eša vinna aš fréttum. Varla getur veriš rétt mįl aš „gera fréttir“.

Pistillinn er eftir einn snjallasta pistlahöfund Moggans og žó vķšar vęri leitaš. Kostir hans er léttur og leikandi stķll og efnislega skemmtilegur. Žess vegna stingur svona žessi setning ķ augu.

Ķ pistlinum segir:

Žaš sem hefur ekki breyst er aš rangur hlutur veršur ekki réttur žótt žś endurtakir hann ķ sķfellu. 

Hér er vel aš orši komist. Allir vita aš sannleikurinn er ekki alltaf fylginautur įróšurs. Fjölmargir trśa lyginni žegar hśn er sķfellt endurtekin. Fjöldi dęma er um slķkt mešal annars hér į landi sķšustu misseri.

Tillaga: Ég man žegar ég byrjaši aš semja fréttir ķ sjónvarpi.

6.

„Fyrst skal fręgasta telja stjórn višskiptarįšs. Hśn samanstendur af launahęstu forstjórum landsins.“

Pistill į blašsķšu 6 ķ Morgunblašinu 31.8.2019.         

Athugasemd: Skelfing er leišinlegt žegar svona er tekiš til orša. Er sögnin aš samanstanda eitthvaš betri eša fullkomnari er sögnin aš vera?

Į mįliš.is segir:

samanstanda sagnorš: vera myndašur af, settur saman śr (e-u): hlašboršiš samanstóš af żmsum heitum og köldum réttum.

Stjórn Višskiptarįšs „er sett saman śr launahęstu forstjórnum landsins“. Svona myndi enginn tala, sķst af öllu reyndur stjórnmįlamašur og fyrrum fréttamašur.

Tillaga: Fyrst skal fręgasta telja stjórn Višskiptarįšs. Ķ henni eru launahęstu forstjórar landsins.

7.

„Ekkert hįmhorf į nżju streymisveitunni hjį Disney.“

Fyrirsögn į visir.is.         

Athugasemd: Hér er nżyrši sem ég hef ekki įšur séš. Oršiš er ekki til į mįliš.is en į vefnum ordabokin.is segir um žaš:

Žegar horft er į margar kvikmyndir eša sjónvarpsžętti ķ röš, meš litlu eša engu hléi į milli. Yfirleitt myndir eša žętti sem eru ķ sömu mynda- eša žįttaröš.

Greinilegt er aš oršiš er myndaš śr tveimur oršum, hįma og horfa. Hiš fyrra merki aš borša hratt og meš mikilli lyst. Ķ Ķslenskri oršsifjabók segir aš oršiš merki aš „éta gręšgislega“. 

Yfirleitt tek ég nżyršum meš dįlķtilli tortryggni. Hins vegar finnst mér žetta dįlķtiš snjallt orš og skemmtilegt. Beygist einfaldlega eins og hvorugkynsnafnoršiš horf.

Tillaga: Engin tillaga.

8.

„Mašurinn sem varš fyrir įrįsinni nefbrotnaši og fékk tvęr kślur ķ hnakka

Frétt į ruv.is.          

Athugasemd: Lķklega er nefbrotiš léttvęgt mišaš viš aš fį tvęr kślur ķ hnakkann. Nei, žetta var ekki aftaka heldur var nįunginn laminn svo kślur myndušust į höfuš hans, hnakkanum.

Fréttin er hlęgileg, eiginlega brįšfyndin. Um leiš afar sorgleg žvķ efni hennar er ekkert gamanmįl. Ég hlustaši į fréttamanninn lesa hana ķ hįdegisśtvarpinu 31.8.2019. Hann las hratt, rétt eins og hann mętti ekki vera aš žessu, vęri bśinn aš lofa sér į annan og merkilegri staš en ķ hljóšstofu.

Öll fréttin er hérna. Takiš eftir nįstöšu oršanna mašur og persónufornafninu hann, hvort tveggja ķ eintölu og fleirtölu. Lesiš fréttina upphįtt meš einhver konar „fréttamannatón“, sęmilega hratt og leggiš įherslu į nįstöšuoršin. Fólk mér tengt tįrašist ķ hlįturkvišunum:

Tveir karlmenn į žrķtugsaldri hafa veriš įkęršir fyrir aš svipta mann frelsi sķnu ķ Hverafold, beita hann margskonar ofbeldi og hóta honum lķflįti. Mašurinn krefst žess aš mennirnir verši dęmdir til aš greiša honum 2,5 milljónir ķ miskabętur.

Mennirnir eru įkęršir fyrir aš hafa veist aš manninum skammt frį Hverafold ķ Reykjavķk ķ jśnķ fyrir tveimur įrum og neytt hann inn ķ bķl žeirra. 

Annar mannanna er sagšur hafa ógnaš manninum meš hamri og hótaš aš brjóta į honum hausinn ef hann kęmi ekki inn ķ bķllinn. Mennirnir er sķšan sagšir hafa ekiš um höfušborgarsvęšiš, stöšvaš viš Raušavatn, Rimahverfi og Sušurbęjarlaug ķ Hafnarfirši og aš endingu ekiš honum heim. 

Į mešan ökuferšinni stóš er hinn mašurinn sagšur hafa slegiš hann ķtrekaš meš flötum lófa og krepptum hnefa ķ andlit og höfuš, rifiš ķ hįr hans og tekiš hann margsinnis hįlstaki žannig aš hann įtti erfitt andardrįtt og hótaš aš drepa hann.

Mašurinn sem varš fyrir įrįsinni nefbrotnaši og fékk tvęr kślur ķ hnakka. Hann krefst žess aš mennirnir tveir verši dęmdir til aš greiša honum 2,5 milljónir ķ miskabętur. Įkęran veršur žingfest ķ Hérašsdómi Reykjavķkur ķ nęstu viku.

Fyrirsögn fréttarinnar er „Įkęršir fyrir aš svipta mann frelsi sķnu“. Aušvitaš er žetta alvarlegt mįl en fyrirsögnin gęti veriš: Sękjum, berjum, sendum. 

Glępamennirnir óku svo fórnarlambinu heim eftir aš hafa kvališ žaš og bariš. Skyldi heimaksturinn ekki verša žeim skśrkunum til refsilękkunar? Alvöruglępónar hefšu lįtiš greyiš ganga frį Raušavatni, Rimahverfi eša Sušurbęjarlaug ķ Hafnarfirši.

Fréttin er hrošvirknisleg og kjįnaleg.

Tillaga: Engin tillaga

 


Innskrįning

Ath. Vinsamlegast kveikiš į Javascript til aš hefja innskrįningu.

Hafšu samband